Jedro

Dejstva, da je sodnica Okrajnega sodišča na Jesenicah potencialna dedinja v konkretnem zapuščinskem postopku ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča v konkretnem primeru, upoštevajoč naravo postopka, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče na Jesenicah.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah je v teku zapuščinski postopek po pokojnem A. A., roj. 29. 3. 1894, nazadnje stanujočem ..., ki je umrl 28. 1. 1986. Okrajno sodišče na Jesenicah je 7. 9. 2011 predlagalo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da pride v poštev kot dedinja tudi zapustnikova vnukinja B. B., ki je sodnica na Okrajnem sodišču na Jesenicah. Kakršnokoli postopanje krajevno in stvarno pristojnega sodišča bi lahko pri drugih dedičih vzbudilo dvom o nepristranskosti.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dejstva, da je sodnica Okrajnega sodišča na Jesenicah potencialna dedinja v konkretnem zapuščinskem postopku po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru, upoštevajoč naravo postopka, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče na Jesenicah. Če pri sodniku, ki mu je zadeva dodeljena, obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti oziroma objektivnosti, pa to ni razlog za delegacijo pristojnosti, temveč za njegovo izločitev (70. člen ZPP).

5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.