Jedro

Pravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka glavne obravnave in ne zajema sprememb, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave, pač pa je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 80699/2012 z dne 6.6.2012 v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka), odločilo, da se zaradi umika tožbe za znesek v višini 305,54 EUR postopek v tem delu ustavi (II. točka izreka), razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 55.425,22 EUR, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5.6.2012 do plačila in zakonite zamudne obresti od zneska 305,54 EUR od 5.6.2012 do 29.10.2013 (III. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka). Glede stroškov je še odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene izvršilne in pravdne stroške v znesku 1.116,00 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje, podrejeno, da se pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek tožeče stranke v izpodbijanem delu zavrne. Iz obrazložitve pritožbe nadalje izhaja, da izpodbija tožbeni zahtevek v višini 4.411,76 EUR vključno z zamudnimi obrestmi od 5.6.2012. Navaja, da je tožena stranka na obravnavi dne 21.1.2014 pojasnila, da je v zvezi s terjatvijo, ki je predmet tega postopka, tekel tudi izvršilni postopek zoper Š. M. na Okrajnem sodišču na Vrhniki, pod opr. št. In 46/2012 in v katerem so bile prodane njegove nepremičnine za kupnino 4.500,00 EUR. To izhaja iz obrazložitve sklepa Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 8.11.2013, ki ga je tožena stranka v spis vložila na obravnavi. Vložila je tudi vabilo na razdelitveni narok, ki je bil 10.2.2014 in sodišče tega dejstva neutemeljeno ni upoštevalo. Obrazložitev sodišča, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je bila tožeča stranka delno poplačana z izvršbo na nepremičnino, je glede na določila ZIZ materialnopravno napačna. V skladu s 189. členom ZIZ sodišče po končani dražbi domakne nepremičnine najboljšemu ponudniku in v zvezi s tem izda sklep. 192. člen ZIZ določa, da sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep o izročitvi kupcu, šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi pa sodišče razpiše razdelitveni narok. Vabilo na razdelitveni narok, ki ga je tožena stranka vložila v spis, je dokaz o tem, da je kupec plačal kupnino. Tožena stranka v spis vlaga tudi listine, ki jih je prejela že po zadnji obravnavi v tej zadevi, in sicer sklep o razdelitvi kupnine, ki je bil dolžniku vročen 12.3.2014. Tožeča stranka je bila poplačana v višini 4.411,76 EUR, odredba o izvedbi poplačila je bila izvedena 27.3.2004. Tožbeni zahtevek v tem delu (v višini 4.411,76 EUR), vključno z zamudnimi obrestmi je zato neutemeljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo, da so bile nepremičnine M. Š. v zadevi pod opr. št. In 46/2012 (v zvezi s terjatvijo, ki je predmet tega postopka) prodane za kupnino 4.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje se je namreč tudi do tega dejstva in do vabila na razdelitveni narok, ki je bil 10.2.2014 opredelilo. Navedlo je, da je mogoče sklepati, da je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu postal pravnomočen ter da se bo na naroku razdelila kupnina, vendar pa iz sklepa o domiku in iz vabila še ni izhajalo, da je tožeča stranka dejansko prejela kupnino v višini 4.500,00 EUR ali vsaj del te kupnine in ne drži, da je obrazložitev sodišča glede na določilo ZIZ materialnopravno napačna.

5. Sodišče po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) po končani dražbi domakne nepremičnino najboljšemu ponudniku ter v zvezi s tem izda sklep (189. člen ZIZ). Po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine sodišče izda sklep o izročitvi kupcu (192. člen ZIZ) in šele zatem razpiše razdelitveni narok. Pravilna je tako pritožbena navedba, da vabilo na razdelitveni narok dokazuje, da je kupec plačal kupnino (glede na določila ZIZ), vendar to še ne pomeni, da je upnik v nadaljevanju poplačan za znesek plačane kupnine. V skladu s 197. členom ZIZ imajo namreč določene terjatve prednost pri poplačilu (npr. davki in določene terjatve, ki so lahko priglašene še na razdelitvenem naroku (primerjaj 197. člen ZIZ).

6. Tožena stranka je na naroku dne 21.1.2014 res predložila vabilo na razdelitveni narok, ni pa podala nikakršnih dodatnih pojasnil (ne takrat ne na zadnjem naroku dne 4.3.2014), da bi bilo mogoče sklepanje, da bo res celotna kupnina v prej navedeni izvršilni zadevi v višini 4.500,00 EUR izročena upniku v izvršilni zadevi oziroma tožeči stranki v tej pravdni zadevi. Iz pritožbi priloženega sklepa z dne 18.2.2014, za katerega tožena stranka navaja, da ji je bil vročen 12.3.2014, tako izhaja poplačilo v nižjem znesku, to je v višini 4.411,76 EUR. Glede na stanje v času zaključka glavne obravnave pa sodišče prve stopnje tega dejstva ni moglo upoštevati. Tožeča stranka je bila, kot izhaja iz prilog, priloženih pritožbi, dejansko poplačana v višini 4.411,76 EUR šele 27.3.2014, to pa je že po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji (4.3.2014).

7. Pravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka glavne obravnave in ne zajema sprememb, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave, pač pa je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku. Glede na stanje, podano v času zaključka glavne obravnave, je zato sodba sodišča prve stopnje tudi v izpodbijanem delu pravilna in ne drži, da naj bi bil tožbeni zahtevek glede 4.411,76 EUR, vključno z zamudnimi obrestmi, neutemeljen.

8. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje tudi glede izpodbijanega dela sodbe pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka stroškov ni priglasila, zato je odločitev o stroških pritožbenega postopka odpadla.