Jedro

Varovani oddelek je oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr).

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se L. S. zadrži brez privolitve na varovanem oddelku Socialno varstvenega zavoda za čas dveh mesecev.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje pooblaščenec nasprotne udeleženke. Navaja, da je bila udeleženka tri dni pred narokom v obravnavani zadevi premeščena iz Psihiatrične bolnišnice v Socialno varstveni zavod (v nadaljevanju SVZ). Ne drži, da bi že prvi dan odtavala iz enote in da jo je bilo potrebno iskati. Kot je povedala tudi zaslišana medicinska sestra, je udeleženka do naroka bivala na enoti šele dva dni, zato se na enoti še ni znašla. Ob sprejemu je zunaj kadila cigareto, in ko se je medicinska sestra po določenem času vrnila, je ni bilo pred vrati, temveč se je sprehajala in so jo našli zunaj grajskega dvorišča v bližini druge enote. Dejstvo je, da se udeleženka težje privaja na spremembo okolja, kar je glede na njeno zdravstveno stanje povsem razumljivo. Ni pa pravilen zaključek, da je vsak njen korak zunaj enote brezciljno tavanje in izguba, zaradi česar bi lahko ogrožala svoje zdravje. Sicer drži ugotovitev izvedenca, da je bila udeleženka ob pregledu slabše pogovorljiva, nekoliko dezorientirana, kar pa je bilo očitno posledica prevelikega odmerka terapije. Odločitev sodišča je preuranjena in neutemeljena, ker glede na kratko bivanje v SVZ ni mogoče utemeljeno zaključiti, da je takšen ukrep pri udeleženki nujno potreben. V kratkem času bivanja v zavodu ni bilo zaslediti znakov v obnašanju udeleženke, ki bi potrjevali nujnost takšnega ukrepa. Izrečeni ukrep predstavlja hud poseg v udeleženkino ustavno pravico do osebne svobode in zato zahteva temeljito tehtanje med razlogi za izrek takšnega ukrepa na eni strani in posegom v pravico udeleženke na drugi. Predlagatelj bi moral udeleženko namestiti na odprto enoto zavoda ter ji glede na to, da mu njene vedenjske navade, kot tudi njeno zdravstveno stanje, še niso poznane, omogočiti, da se ugotovi, ali je pri udeleženki izrek takšnega ukrepa utemeljen in neizogiben.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 30. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr)1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 366. členom in 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je sodišče druge stopnje preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo teh določil, vrsti in naravi tega nepravdnega postopka.

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotna udeleženka zadrži na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda za čas dveh mesecev, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve po prvem odstavku 74. člena ZDZdr. Svoje zaključke je sprejelo na podlagi neposrednega zaslišanja nasprotne udeleženke L. S., zaslišanja medicinske sestre zavoda Ž. Z. ter izvedeniškega mnenja, ki ga je izdelal sodni izvedenec psihiatrične stroke mag. B. S., dr. med., specialist psihiater (v nadaljevanju izvedenec). Izvedenec je izvedeniško mnenje podal ustno na naroku, po tem, ko je pregledal vso obstoječo medicinsko dokumentacijo ter nasprotno udeleženko. Pripomb na strokovne zaključke izvedenca na naroku ni podala nihče od prisotnih.

6. Sodišče prve stopnje je tako izvedlo vse potrebne dokaze ter na podlagi njih zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve po 74. v zvezi s 75. členom ZDZdr. Po določilu 74. in 75. člena ZDZdr je namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če potrebuje oseba stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda v nadzorovani obravnavi), - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

7. Pritožba oporeka izpolnjenost tretje in pete alineje s smiselno navedbo, da udeleženka ne potrebuje stalne oskrbe in varstva, zato bi bila primerna namestitev na odprtem oddelku zavoda.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da takšen pritožbeni očitek ni utemeljen. Sodišče je utemeljeno sledilo zaključkom izvedenca, saj na podano izvedeniško mnenje ni bilo nobenih pripomb, niti zahtev po dopolnitvi, v njem ni najti nasprotij ali pomanjkljivosti, kar vse je sodišče pojasnilo v točki 5.. Izvedenec je menja, da je sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda nujen, da se ugotovljeni vzroki in ogrožanja pri njej odpravijo, ter da ugotovljenih vzrokov ogrožanja, ki so posledica duševne motnje - blage duševne manj razvitosti, mešane anksiozne in depresivne motnje ter duševne in vedenjske motnje, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Iz zaključkov izvedenca, ki ga potrjujejo tudi izpovedbe zaslišanih in same nasprotne udeleženke, izhaja, da potrebuje nasprotna udeleženka stalni nadzor in obravnavo, česar pa ni mogoče zagotoviti zunaj varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda2. Izvedenec ugotavlja, da je nasprotna udeleženka popolnoma neorientirana in zelo zmedena, saj zaradi znižane frustracijske tolerance ni sposobna obvladati svojega ravnanja, s čimer huje ogroža svoje zdravje. Dokazi so tudi potrdili, da obstaja resna nevarnost, da bi kam odtavala in s tem hudo ogrozila svoje zdravje in življenje.

9. Sodišče druge stopnje glede na obrazloženo ne more pritrditi pritožbi, da izrečen ukrep ni nujno potreben, ker so rahla zmedenost in izgubljenost pri nasprotni udeleženki posledica zamenjave okolja in težje prilagoditve na novo okolje. Iz podatkov spisa izhaja, da so nasprotno udeleženko po premestitvi iz psihiatrične bolnišnice, najprej namestili na odprtem oddelku Socialno varstvenega zavoda ter po poostrenem nadzoru in spremljanju njenega vedenja, (odtavala je z dvorišča in, ko so jo našli ni vedela kdo je, hodila je ležati v druge sobe, slačila se je v dnevnem prostoru, oblačila oblačila drugih stanovalcev), podali predlog za sprejem na varovanem oddelku. Sodišče se je na podlagi skupne dokazne ocene prepričalo, da je predlog utemeljen.

10. Sodišče druge stopnje se zaveda, da izpodbijani ukrep pomeni poseg v pravice in temeljne svoboščine nasprotne udeleženke, vendar Ustava Republike Slovenije dopušča možnost omejitve pravice do osebne svobode ter prostovoljnega zdravljenja ob strogo in striktno upoštevanih zakonskih pogojih, ki so za izrek ukrepa navedeni v ZDZdr. Z omejitvijo izrečenega ukrepa na dva meseca, so ustavno zagotovljene pravice nasprotne udeleženke, omejene v najmanjši možni meri, saj je to čas, ki je ob modifikaciji medikamentozne terapije, minimalno potreben za izboljšanje udeleženkinega psihičnega zdravstvenega stanja. Izrečen ukrep je sorazmeren in tudi nujen, da se zavaruje druga ustavno zavarovana dobrina in sicer življenje in zdravje nasprotne udeleženke.

11. Ker je pritožba glede na obrazloženo neutemeljena, jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. čelna ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. O stroških pooblaščenke nasprotne udeleženke za sestavo pritožbe bo odločilo sodišče prve stopnje skupaj z ostalimi stroški postopka.

1 Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/2008 in 46/2015) - v nadaljevanju ZDZdr 2 Varovani oddelek je oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr).