Jedro

Revidentka ni konkretizirala posledic morebitne izgube lastninske pravice na obravnavani nepremičnini, zato ni izkazala obstoja zelo hudih posledic kot razloga za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka po odvetnikih dne 16. 1. 2007 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da naj se, kolikor bi bila pritožba glede na določila Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 nedopustna, obravnava kot revizija, dovoljenost le-te pa utemeljuje z obstojem pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Glede na določbe 107. člena ZUS-1, ki je začel veljati s 1. 1. 2007, vloge tožeče stranke, upoštevaje prvi odstavek 73. člena ZUS-1, ki določa, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, ni mogoče šteti kot pritožbo, saj ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1. Glede na to Vrhovno sodišče vlogo tožeče stranke obravnava kot revizijo, sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2. 9. 2005, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Kranj z dne 8. 6. 2005. S to odločbo je prvostopni upravni organ zavrnil odobritev kupoprodajne pogodbe, ki so jo dne 24. 12. 2004 za gozdno zemljišče s parc. št. ... k.o. ... sklenili tam navedeni prodajalci in tožeča stranka kot kupec.

5. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost, pri čemer je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v svojem sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka sklicuje, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka zatrjuje, da bi se prodajna pogodba, na podlagi katere je tožeča stranka vknjižena kot lastnica parc. št. .... k.o. ..., lahko štela za nično, zaradi česar bi lahko izgubila lastninsko pravico na omenjeni nepremičnini, ki se nahaja v sklopu drugih zemljišč, katere tožeča stranka pridobiva. Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka s takšnimi pavšalnimi navedbami, upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, ni izkazala obstoja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije, saj ni konkretizirala posledic morebitne izgube lastninske pravice na obravnavani nepremičnini, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Ob tem pa je treba tudi dodati, da prvi odstavek 87. člena Obligacijskega zakonika med drugim določa, da mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe, torej tožeča stranka z morebitno ugotovitvijo ničnosti kupoprodajne pogodbe ne bo utrpela zelo hudih posledic.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.