Jedro

Dejstvo, da je bil po pogodbi med toženo stranko in družbo P. d.o.o. dogovorjen rok plačila 30 dni po potrditvi računa, ne pomeni, da je bil nastanek terjatve pogojen s potrditvijo računa, temveč je bila na ta način le opredeljena zapadlost terjatve.

Okoliščina, da je toženo stranko družba P. d.o.o pozivala k predčasnemu plačilu, na dolžnost izpolnitve tožeči stranki in skrbnost tožene stranke nima vpliva, saj so zakonske določbe nedvoumne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 11572/2009 z dne 10. 2. 2009 v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh od vročitve sodbe plačati tožeči stranki znesek 10.299,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2009 do plačila, znesek 47,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2009 do plačila in izvršilne stroške v znesku 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2009 do plačila (I. točka izreka); - zavrnilo tožbeni zahtevek glede plačila zneska 50,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2009 do plačila (II. točka izreka); - odločilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh od vročitve sodbe tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 1.503,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (III. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, s stroškovno posledico, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bilo med pravdnima strankama sporno, ali je tožeča stranka na podlagi Pogodbe, s katero ji je družba P. d.o.o. odstopila terjatev v znesku 10.299,78 EUR z zapadlostjo 7. 1. 2009, pridobila isto terjatev, ki jo je tožena stranka poravnala dne 12. 1. 2009 tej družbi kot odstopniku terjatve. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da so identifikacijski podatki odstopljene terjatve in terjatve, ki jo je poravnala tožena stranka družbi P. d.o.o., isti in določni do te mere, da je identifikacija terjatve kljub različnemu roku zapadlosti mogoča. Zato je presodilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, saj je z odstopom terjatve tožeča stranka vstopila v položaj družbe P. d.o.o., kateri je položaj upnice prenehal. 6. Pritožbeni očitek kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni utemeljen. Glede na pritožbene trditve, da v izpodbijani sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, bi šlo lahko kvečjemu za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar ni podana niti ta kršitev. Upoštevajoč materialnopravno podlago sodišča prve stopnje ima izpodbijana sodba razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi pa so jasni in omogočajo preizkus odločitve. Sodišče prve stopnje je z zaključkom, da gre le za drugačen rok zapadlosti, smiselno zavrnilo obrambo tožene stranke, da odstopljena terjatev v času cesije ni obstajala. Pritožbeno sodišče s tem stališčem soglaša. Dejstvo, da je bil po pogodbi med toženo stranko in družbo P. d.o.o. dogovorjen rok plačila 30 dni po potrditvi računa (kar je bilo storjeno dne 24. 12. 2008, rok plačila pa je bil torej 23. 1. 2009), ne pomeni, da je bil nastanek terjatve pogojen s potrditvijo računa, temveč je bila na ta način le opredeljena zapadlost terjatve. Pritožbene navedbe glede neobstoja odstopljene terjatve zato niso utemeljene.

7. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z argumentom sodišča prve stopnje, da je bilo na podlagi poslanega obvestila o odstopu terjatve toženi stranki (prim. prvi odstavek 419. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), kateremu je bila priložena pogodba o odstopu terjatve, dovolj jasno, kdo je upnik odstopljene terjatve. To obvestilo sta podpisala tako tožeča stranka kot družba P. d.o.o.. Že na podlagi predmetnega obvestila bi morala tožena stranka torej vedeti, da bo izpolnitev uspešna in veljavna le v primeru, če dolgovano terjatev plača tožeči stranki (prim. drugi odstavek 419. člena OZ). Okoliščina, da je toženo stranko družba P. d.o.o pozivala k predčasnemu plačilu, na dolžnost izpolnitve tožeči stranki in skrbnost tožene stranke nima vpliva, saj so zakonske določbe nedvoumne. Na skrbnost in dolžnost pravilne izpolnitve odstopljene terjatve pa nima vpliva niti zmotno sklicevanje tožene stranke ter opozorilo tožeči stranki, da terjatev ne obstaja, saj je bilo po prepričanju pritožbenega sodišča očitno, katera terjatev je bila odstopljena (gre za terjatev na podlagi računa št. 463/2008 z dne 8. 12. 2008 v znesku 10.299,78 EUR za opravljena dela na objektu D. po ponudbi 1522/2008). Zato ravnanja tožene stranke in izpolnitev odstopniku terjatve, družbi P. d. o. o., glede na obvestilo o odstopu ter določne identifikacijske znake terjatve, kljub morebitnem preverjanju o „resničnem“ upniku terjatve, ni mogoče označiti kot skrbnega.

8. Utemeljena pa ni niti pritožbena graja o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe predlaganega dokaza. Tožena stranka v bistvu napada dokazno oceno, ki pa pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zaslišanje priče ne bi vplivalo na izpodbijano odločitev in zato predlagan dokaz zavrnilo kot nepomemben. Že na podlagi izvedenih dokazov je popolno ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno presodilo, da tožena stranka ni ravnala dovolj skrbno, izpoved priče v zvezi s pravnim poslom in plačilom terjatve družbi P. d.o.o., ki niti ni bila sporna, pa takšne presoje glede na zgoraj obrazloženo ne bi nikakor spremenila.

9. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Vse relevantne navedbe so bile namreč že podane tekom postopka pred sodiščem prve stopnje.