Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep tožene stranke o uvedbi disciplinskega postopka nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari s smislu 2. člena ZUP, niti ni z njim odločeno o kakšni pravni obveznosti ali pravni koristi, izhajajoč iz predpisa. S sklepom je tožena stranka le vzpostavila procesno razmerje za začetek disciplinskega postopka.
Tožba se zavrže.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom uvedla disciplinski postopek zoper tožnico, zaradi disciplinske kršitve po 2., 4., 6., 7. in 8. točki 1. odstavka 298č člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Uradni list RS, št. 40/2004-uradno prečiščeno besedilo), ki naj bi jih storila s tem, ko je kršila pravilo o vrstnem redu izvršilnih zadev s tem, ko 7. 5. 2004 ni pravilno sestavila rubežni in cenilni zapisnik, s tem, ko ni pričela za upravno neposrednih dejanj izvršbe v 30 dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine, ki ga je upnik izvršiteljici poslal dne 1. 4. 2004, s tem, ko ni pravilno obračunala oziroma je zahtevala višje plačilo za svoje delo kot je to določeno, ter s tem, ko 7. 5. 2004 do 20. 12. 2004 v predmetni zadevi ni opravila nobenih izvršilnih dejanj. V obrazložitvi navaja, da je predlog za uvedbo postopka proti izvršiteljici podala A.A., odvetnica v A., pooblaščenka upnika v izvršilnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v A. opr. št..... Tožnica je bila v tem izvršilnem postopku določena s sklepom z dne 11. 11. 2004, z opravo neposrednega dejanja izvršbe pa ni pričela v roku 30 dni od plačila varščine, kot to določa 7. odstavek 38a člena ZIZ. To pomeni po 6. točki 1. odstavka 298č člena hujšo disciplinsko kršitev. Do dne, ko je bila na svoj predlog ter na predlog upnika s sklepom sodišča razrešena, ni opravila nobenega izvršilnega ravnanja. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Pravilnik) določa, da mora izvršilna dejanja izvršitelj opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika. 8. točka 298č člena ZIZ določa kot hujšo disciplinsko kršitev, če izvršitelj zavlačuje opravo dejanj izvršbe in zavarovanja. Tožnica pri opravi dejanj ob rubežu avtomobila dne 7. 5. 2004 ni napravila rubežnega in cenilnega zapisnika oziroma ga upniku ni predložila, kot bi morala to storiti skladno z določbo 90. člena ZIZ ter v skladu z določbo 58. in 59. člena Pravilnika. Navedeno ravnanje pomeni hujšo disciplinsko kršitev po 4. točki 1. odstavka 298č člena ZIZ. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je tožnica upniku za rubež, opravljen dne 7. 5. 2004, izstavila račun, s katerim je rubež avtomobila obračunala po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tarifa) kot uspešen rubež, čeprav bi morala zaračunati delno neuspešen rubež po 3. odstavku Tarife št. 1. Takšno ravnanje pomeni hujšo disciplinsko kršitev. Nadalje ugotavlja, da je tožnica storila tudi hujšo disciplinsko kršitev po 2. točki 298č člena ZIZ, ko je kršila pravilo o vrstnem redu izvršilnih zadev, s tem, da ni upoštevala prednostnega obravnavanja zadeve. S takšnim ravnanjem pa je bila upniku povzročena znatna škoda, saj ni prišel do delnega poplačila svoje terjatve.
Ministrstvo za pravosodje je na podlagi 3. odstavka 3. člena Pravilnika o disciplinskega postopka zoper izvršitelja obvestilo tožnico o predlogu za uvedbo disciplinskega postopka zoper njo ter jo pozvalo, da na navedbe pisno odgovori. Tožnica je v odgovoru navedla, da so trditve upnika, da je bila o rubežu obveščena, da zarubljeni avto ni last dolžnika, lažne, ter da upnik, odkar je bila v predmetni zadevi imenovana za izvršiteljico, nad njo vrši pritisk, zato je tudi zaprosila, da se jo razreši. Po preučitvi navedb odvetnice in celotne dokumentacije v zadevi tožena stranka ugotavlja, da obstaja utemeljen sum storitve očitanih disciplinskih kršitev.
Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka. Meni, da ima v tem postopku možnost upravnega spora, ne glede na dejstvo, da izpodbijani sklep ne vsebuje pravnega pouka, saj ji je bila dana možnost upravnega spora v zadevi, ki jo je tožena stranka sprejela v zadevi, ki se je vodila pod opr. št.... z dne 13. 12. 2005. Bistvena pomanjkljivost izpodbijanega sklepa je v tem, da ni obrazložen. 3. odstavek 3. člena Pravilnika o disciplinskem postopku zoper izvršitelja določa, da v primeru, če je predlog utemeljen, minister uvede disciplinski postopek zoper izvršitelja s pisnim sklepom, ki mora vsebovati podatek iz 2. odstavka 2. člena Pravilnika, pravno opredelitev disciplinske kršitve ter obrazložitev. Izpodbijani sklep pa le povzema navedbe predlagatelja, navedbe tožnika, minister pa nato brez kakršnekoli obrazložitve zaključi, da obstoji utemeljen sum storitve očitanih disciplinskih kršitev. Takšno ravnanje pa kaže na arbitrarnost ministra in tudi na neutemeljenost sklepa o uvedbi postopka. Minister je pri svoji odločitvi sledil izključno navedbam predlagatelja, ni pa upošteval njenih navedb. To pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Poleg tega izrek izpodbijanega sklepa ne vsebuje vseh podatkov iz 2. člena Pravilnika, saj ni jasno, na katero izvršilno zadevo se nanašajo očitane kršitve. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in naloži toženi stranki povrnite stroškov postopka.
Z vlogo z dne 5. 4. 2006 je tožnica tožbo popravila tako, da je kot toženo stranko navedla Ministra za pravosodje, .... ulica št. ..., A. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in povzema razloge za sprejeti sklep. Hkrati navaja, da sklep, ki ga tožnica izpodbija, ni dokončni posamični upravni akt v smislu 3. člena Zakona o upravnem sporu, zato predlaga, da sodišče tožbo s sklepom zavrže. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06). V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (2. člen ZUS-1). To pomeni, da v upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta, poleg tega pa tudi ne o tistih aktih, ki v pravni položaj tožnika ne posegajo. Za upravni akt po zakonu se štejejo zgolj tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta, ne pa tudi tisti akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev.
Po mnenju sodišča ni mogoče sklepati, da bi izpodbijani sklep tožene stranke o uvedbi disciplinskega postopka zoper tožnico, ki ga s tožbo kot nezakonitega izpodbija, imel pravno naravo akta, izdanega v upravni stvari v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), niti ni z njim odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi, izhajajoči iz predpisa. Z izpodbijanim sklepom namreč tožena stranka ni odločila o tožničini pravici ali njeni obveznosti, ampak je le vzpostavila procesno razmerje za začetek disciplinskega postopka zoper izvršitelja. Ta ima, upoštevajoč določbo 5. odstavka 298d člena ZIZ v zvezi s 7. odstavkom 8. člena Pravilnika o disciplinskem postopku zoper izvršitelja (Uradni list RS, št. 95/2002) možnost sklep o uvedbi disciplinskega postopka izpodbijati v upravnem sporu šele v okviru tožbe zoper dokončni posamični akt. Uvedba disciplinskega postopka bi učinkovala šele tedaj, ko bi minister z odločbo tožnici izrekel disciplinski ukrep. Šele takrat bi se odločalo o njeni pravici. Sama uvedba disciplinskega postopka zato nima samostojnega pravnega varstva.
Ob ugotovitvi, da akt, ki ga s tožbo izpodbija tožnica, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 26. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.