Jedro

Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, katerega stvarna (oziroma obligacijska) pravica je bila zaradi vknjižbe, katere izbris se zahteva, kršena oziroma oškodovana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 639,28 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist tožene stranke z vpisom Dn. št. 9387/2003 z dne 23. 4. 2003 Okrajnega sodišča v Ljubljani, v delu „b“ vpisa pod Dn. št. 14644 vloženim dne 9. 12. 1997, da se vknjiži lastninska pravica tožene stranke do ¼ tudi na zemljiščih parc. št. 2167/1, 2167/2, 2167/3 in parc. št. 2168 in vpisa pod Dn. št. 6080 z dne 4. 7. 1996 Okrajnega sodišča v Ljubljani ter na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Prav tako je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta tožnika solastnika parcele št. 2168/2 k. o. X. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v znesku 980,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in spremeni tako, da primarnemu oziroma podrejenemu zahtevku tožečih strank ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Nepremičnine, ki jih je pravni prednik tožene stranke J. B. pridobil na podlagi kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja št. SPP/81-91 z dne 14. 11. 1991, niso predstavljale idealne polovice celotne nepremičnine (stanovanjske stavbe – z.k. telesa II). Zato je tudi Aneks št. SPP/81-91/1 z dne 3. 4. 1992, ki je bil sklenjen k tej kupoprodajni pogodbi, s katerim je K. na pravnega prednika tožene stranke prenesel vsa lastninsko pravna upravičenja, ki jih je imel pri vl. št. 1004 k. o. X., in sicer solastniški delež do ½ na hiši (z.k. telesu II) ter pravico uporabe do ½ na parc. št. 2168, 2167/1, 2167/2, 2167/3, ki so predstavljale z.k. telo I, ničen. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti obseg stanovanjske pravice pravnega prednika tožene stranke, da bi lahko ugotovilo, kakšen je bil idealni delež pravnega prednika tožene stranke na stavbi (z.k. telesu II). Manjši solastniški delež na stavbi, namreč pomeni manjši solastniški delež na nepremičninah, ki predstavljajo vrt (z. k. telo I). Ker je sodišče prve stopnje stopnje odločitev oprlo na ničen Aneks h kupoprodajni pogodbi, ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, s čimer je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Kljub temu, da tožnika nista več lastnika tistega dela nepremičnine, ki sta ju njuna pravna prednika prodala družbi K., je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da nimata pravnega interesa za tožbo. K. je s svojim deležem do ½ lahko prosto razpolagal, vendar je bil pri sklepanju pogodbe s pravnim prednikom tožene stranke J. B. vezan z obsegom njegove stanovanjske pravice.

Tožena stranka se ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev podrejenega tožbenega zahtevka. Parcela 2168/2 k. o. X., ki je bila geodetsko odmerjena na podlagi sodbe I P 3214/2003, je predstavljala del vrta, ki je bil od leta 1961 v izključni posesti tožečih strank. Zato jo je tožeča stranka priposestvovala. Tožeči stranki se ne strinjata s pravnomočno sodbo I P 3214/2003, s katero je bila ta parcela dodeljena v last toženi stranki. Napačen je tudi materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da se 10-letna priposestvovalna doba, ki je začela teči 21. 7. 1997, do pravnomočnosti sodbe I P 3214/2003 dne 18. 2. 2009 ni iztekla. Tožnika sta položaj nedobrovernih posestnikov vrta pridobila šele s pravnomočnostjo sodbe I P 3214/2003, ne pa z vložitvijo tožbe zaradi geodetske razdelitve parcel (vrta) skladno z Dogovorom z dne 9. 8. 1963. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnika nista imela v posesti nepremičnine parc. št. 2168/2 k. o. X., je napačen tudi zato, ker ne drži, da si je ta del parcele protipravno prisvojil pravni prednik tožene stranke R. B. Ker so odločilna dejstva v sodbi glede rabe in posesti nepremičnine parc. št. 2168/2 k. o. X. med seboj v nasprotju, ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

3. Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke podala odgovor, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zahtevek iz izbrisne tožbe je utemeljen, če je izpodbijana vknjižba iz materialnopravnega razloga nepravilna, če tožbo uveljavlja oseba, ki izkaže, da so s to vknjižbo kršene njene pravice na nepremičnini. To pomeni, da je za izbrisno tožbo aktivno legitimiran tisti, katerega stvarna (oz. obligacijska pravica) je bila zaradi vknjižbe, katere izbris se zahteva, kršena oz. oškodovana.(1) V obravnavani zadevi tožeča stranka zatrjuje, da je njen pravni prednik s prodajno pogodbo z dne 9. 8. 1963 (A7) na pravnega prednika tožene stranke Z. prenesel lastninsko pravico do ½ na z. k telesu II (hiši) ter pravico uporabe do ½ na z.k. telesu I (vrtu), to je na parc. št. 2168 (sedaj 2168/1, 2168/2, 2168/3) in 2167 (sedaj 2167/1, 2167/2, 2167/3, 2167/4, 2167/5, 2167/6, 2167/7) k. o. X. Že iz trditev tožeče stranke tako izhaja, da so pravni predniki tožeče stranke pravico uporabe do ½ na z.k. telesu I (skupaj s solastniškim deležem do ½ na z. k telesu II. ) prenesli na tretjo osebo, podjetje K. To pomeni, da tožnika, ki sta solastnika navedenih nepremičnin skupaj do ½, na nepremičninah, glede katerih vlagata izbrisno tožbo, nimata solastninske pravice v večjem kot polovičnem deležu, česar tudi ne zatrjujeta. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnika za izbrisno tožbo nista aktivno legitimirana. Zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožeče stranke je zavrnitev tožbenega zahtevka pravilna. Posledično so nerelevantne pritožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka navaja, da je delež, ki ga je J. B. kupil od K., manjši od polovičnega(2) in da bi se sodišče prve stopnje zaradi ugotovitve velikosti prenesenega deleža moralo opredeliti tudi do stanovanjskih pogodb, ki so predstavljale podlago za sklenitev kupoprodajne pogodbe št. SPP/81-91 z dne 14. 11. 1991, s čimer pritožba neutemeljeno sodišču prve stopnje očita kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Tožeča stranka obstoj in obseg razpolagalne sposobnosti K. priznava. Pritožbeni očitek, da je bila razpolagalna sposobnost K. omejena z obsegom stanovanjske pravice J. B., ne drži. Razpolagalna sposobnost namreč pomeni sposobnost imetnika pravice civilnega prava s to pravico razpolagati. Ker K. s sklenitvijo Aneksa št. 1 z dne 3. 4. 1992 v okviru prenosa pravic na pravnega prednika tožene stranke J. B. svojega razpolagalnega upravičenja, ki mu ga tožeča stranka priznava, ni prekoračil, pritožbene navedbe v zvezi z ničnostjo Aneksa niso utemeljene.

7. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka (pomanjkanje aktivne legitimacije) so jasni in razumljivi, med njimi ni nasprotij, zato očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka ni utemeljen.

8. Ker aktivna legitimacija tožeče stranke za izbrisno tožbo ni podana, druge pritožbene navedbe za odločitev niso relevantne in se pritožbeno sodišče do njih ne bo opredeljevalo.

9. Pritožbene navedbe, s katerimi pritožba graja zavrnitev podrejenega zahtevka, da je priposestvovala parc. št. 2168/2 k. o. X., so neutemeljene. Nepremičnina, iz katerih je nastala parc. št. 2168/2 k. o. X., je bila do pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 3214/2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1970/2008 z dne 18. 2. 2008 v solastnini pravdnih strank. Šele s pravnomočnostjo sodbe dne 18. 2. 2009 je bilo odločeno o geodetski razdelitvi parcel (na podlagi dogovora iz leta 1963), med drugim tudi parcele 2168 k. o. X., iz katere je nastala parc. št. 2168/2 k. o. X., ki je bila pravnomočno dodeljena v last toženi stranki. Ker je bila nepremičnina do delitve februarja 2009 v solasti pravdnih strank, priposestvovanje idealnega deleža pa ni mogoče(3), pritožbene navedbe v zvezi s posestjo tožnikov na tem delu nepremičnine, niso relevantne. Posledično tudi očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

10. Na preostale pritožbene navedbe, ki za odločitev v zadevi niso odločilnega pomena, pritožbeno sodišče ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Toženi stranki pa so v pritožbenem postopku nastali stroški odgovora na pritožbo v priglašenem znesku 504,00 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT) ter materialni izdatki v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002), kar povečano za 22% DDV znaša 639,28 EUR. V skladu z določilom prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 639,28 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

(1) Glej odločbi VS RS II Ips 877/2008, II Ips 348/2007. (2) Ker je stanovanje, ki je bilo predmet kupoprodajne pogodbe SPP/81-91 z dne 14. 11. 1991, ki jo je J. B. sklenil s K., predstavljalo manj kot polovico stavbe (z. k. telesa II), pravica do uporabe na z.k telesu I. pa se je prenašala skupaj s pravico na stavbi, z.k. telesu II.

(3) VS RS sodba in sklep II Ips 178/2009.