Jedro

Ker gre pri vprašanjih, katera dela in material, zlasti pa koliko ur je tožnik potreboval za končni rezultat oziroma odpravo napak ter kakšna je običajna cena oziroma vrednost izvršenih popravil za tako vrsto posla, za strokovna vprašanja s področja kmetijske mehanizacije, je sodišče postavilo sodnega izvedenca.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s postavitvijo sodnega izvedenca avtomobilske stroke S. S. kršilo določbe ZPP, ki urejajo dokazovanje z izvedencem. Drži, da sodni izvedenec S. S. ni izvedenec za kmetijsko mehanizacijo, ampak izvedenec avtomobilske stroke. Glede na določbe 245. člena ZPP se izvedenci res primarno določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, vendar lahko sodišče glede na okoliščine primera postavi tudi sodnega izvedenca, ki ni nujno imenovan prav za strokovno področje, na katerega se nanašajo sporna vprašanja, ki se ugotavljajo z izvedencem. V obravnavni zadevi so obstajale utemeljene okoliščine za postavitev izvedenca druge, kmetijski mehanizaciji primerljive stroke. Z njimi je bil tožnik seznanjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom dopustilo spremembo tožbe za znesek 2.086,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2017 dalje (I. točka izreka), sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 70200/2016 z dne 7. 7. 2016 ohranilo v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 4.032,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2016 dalje in v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 129,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od devetega dne vročitve sklepa o izvršbi dalje, v preostalem delu pa sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za plačilo 2.086,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2017 dalje (III. točka izreka). Tožniku je naložilo povrnitev toženčevih pravdnih stroškov v višini 1.711,44 EUR z obrestmi (IV. točka izreka).

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper II. (v delu, s katerim je bil tožbeni zahtevek zavrnjen), III. in IV. točko izreka sodbe. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevku v celoti ugodi. Sodišču prve stopnje očita kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s postavitvijo sodnega izvedenca. Sodišče je dolžno postaviti izvedenca za strokovno področje, na katero sodijo vprašanja, ki jih mora razrešiti. Čeprav je traktor vozilo, je glede na njegov namen in specifično konstrukcijo v prvi vrsti kmetijska mehanizacija. Za ugotovitev v tej zadevi spornih strokovnih vprašanj so bila potrebna strokovna znanja s področja kmetijske mehanizacije. Sodišče je po dveh razrešenih izvedencih postavilo izvedenca avtomobilske stroke S. S., čeprav je na naroku 22. 5. 2017 dopustilo dokaz z izvedencem specialistom za popravilo traktorjev. Ker izvedenec S. S. ni specialist za kaj takega, je napačno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s popravili traktorja. Sodišče sicer lahko postavi sodnega izvedenca, ki ni imenovan za strokovno področje, na katerega se nanašajo sporna vprašanja, a mora obrazložiti in navesti, s kakšnimi strokovnimi znanji takšen izvedenec razpolaga in se do tega opredeliti. Sodišče tega ni storilo. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Podan je dvom v pravilnost in strokovnost izvedenskega mnenja S. S. Izvedenec je na naroku 17. 6. 2019, ko je bil zaslišan v zvezi s pripombami na pisno mnenje, večkrat predlagal, da se opravijo dodatne poizvedbe oziroma pridobijo dodatni podatki. Na zaslišanju je posredno priznal, da je izdelal mnenje na podlagi podatkov, ki so se nanašali na drugačen motor in ne takšen, kot je vgrajen. Na njegovo nestrokovnost kaže njegovo stališče, da tip motorja ni pomemben za ugotovitev obsega opravljenih del. Dejstvo je, da so različni tipi motorja sestavljeni iz različnih delov. Čeprav je izvedenec podatek o tipu motorja povzel iz prometnega dovoljenja, je dejstvo, da tip motorja, ki je v traktorju, ni takšen. Tudi sicer tip motorja v prometnem dovoljenju ni naveden, ampak le lastnosti motorja, kar se lahko preveri z vpogledom v prometno dovoljenje v spisu. Izvedenec je v svojem mnenju navajal določene podatke o motorju, ki odstopajo od podatkov v dovoljenju, tako glede prostornine motorja, kot mase traktorja. Ni dvoma, da izvedenec ni upošteval pravega motorja in pravega tipa traktorja. V tip predmetnega traktorja proizvajalec ni vgrajeval hidravličnega krmilnega sistema. Ker izvedenec ni upošteval ustreznega tipa motorja in traktorja, je napačno ugotovil obseg popravila na krmilnem sistemu in tistega, ki se nanaša na zamenjavo batov in valjnih puš. Napačna je njegova ugotovitev, da je mogoče cilindre pobrusiti in vgraditi bate za prvo brušenje. Napačne ugotovitve glede krmilnega mehanizma in popravila obrabljenih cilindrov so privedle do tega, da izvedenec ni upošteval, da je moral tožnik krmilni sistem izdelati popolnoma na novo in zamenjati več delov z novimi. Cilindrov ni mogoče le pobrusiti in vgraditi večje bate bate, ampak je treba nabaviti nove. Takšno popravilo je dražje. Tožnik vztraja, da so bila vsa dela v specifikaciji pod A9 nujno potrebna Izvedensko mnenje je napačno tudi glede upoštevanja DDV pri stroških materiala. Izvedenec je na naroku izrecno priznal, da davka pri stroških materiala in nadomestnih delih kljub drugačni navedbi v mnenju ni upošteval. Iz točke 3.2. izvedenskega mnenja izhaja, da so cene materiala z DDV povzete po računih iz priloge A15. Ob primerjavi zneskov navedenih v mnenju in računih je jasno, da je izvedenec upošteval znesek brez DDV, čeprav je v mnenju navedel, da gre za znesek z DDV. Kljub temu je sodišče izvedenskemu mnenju sledilo. Zakaj sodišče ni upoštevalo še DDV, v sodbi ni razlogov, zato se je ne da preizkusiti.

Tožnikova pravica do izjave je bila kršena s tem, ko sodišče ni upoštevalo tožnikovih pripomb z dne 22. 8. 21019, ki se tičejo same vsebine izvedenskega mnenja, saj je sodišče zmotno menilo, da so bile prepozne. Sodišče roka za podajo pripomb na izvedenčevo ustno mnenje ni nikoli določilo, določilo je le rok za pripombe na prepis zvočnega posnetka.

Sodišče ni priznalo stroškov prevoza traktorja, čeprav ni sporno, da je tožnik prevzel traktor pri tožencu in pripeljal v svojo delavnico, izvedenec pa je te stroške ocenil v višini 189,60 EUR. Zakaj sodišče teh stroškov ni upoštevalo, v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je v pisnih pripombah na mnenje z dne 21. 11. 2018 nasprotoval tudi izvedenčevemu obračunu stroškov potrošnega materiala v višini 5 % od cene novih delov. Glede na starost in obrabljenost traktorja bi bilo treba te stroške obračunati v višini vsaj 10 %. Odgovora, zakaj je bilo obračunanih le 5 %, kljub pripombam tožnik ob zaslišanju izvedenca ni dobil. 3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v obravnavani zadevi zahteva plačilo za popravilo toženčevega traktorja MF 139A, letnik 1977 in stroške hrambe. Ni sporno, da sta se pravdni stranki dogovorili za popravilo posameznih sestavnih delov traktorja oziroma za odpravo tistih napak, ki so navedene v seznamu na prilogi A6, ter dodatno še za zamenjavo volanske glave ter brušenje ovalnih cilindrov (honanje valjnih puš) in posledično za zamenjavo obročkov na batih. Pravdni stranki se nista dogovorili o višini plačila za dogovorjeno delo. Ker gre pri vprašanjih, katera dela in material, zlasti pa koliko ur je tožnik potreboval za končni rezultat oziroma odpravo napak ter kakšna je običajna cena oziroma vrednost izvršenih popravil za tako vrsto posla, za strokovna vprašanja s področja kmetijske mehanizacije, je sodišče postavilo sodnega izvedenca. V okviru nabora (obsega) del in zamenjave posameznih delov je upoštevalo samo tista dela in tisti material, ki je bil potreben za odpravo napak iz seznama na prilogi A6, ter dodatno za zamenjavo volanske glave in brušenje ovalnih cilindrov ter posledično zamenjavo obročkov na batih. Za popravila in dela na traktorju, ki presegajo dogovorjeno obseg popravil in predstavljajo obsežnejšo obnovo od dogovorjene (ter so navedena tudi v dnevniku popravil pod A8 in specifikaciji del pod A9), ni bilo toženčevega naročila, ne soglasja in jih tudi ni naknadno odobril. Zato pogodbene podlage za njihovo poplačilo ni.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s postavitvijo sodnega izvedenca avtomobilske stroke S. S. kršilo določbe ZPP, ki urejajo dokazovanje z izvedencem. Drži, da sodni izvedenec S. S. ni izvedenec za kmetijsko mehanizacijo, ampak izvedenec avtomobilske stroke. Glede na določbe 245. člena ZPP se izvedenci res primarno določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, vendar lahko sodišče glede na okoliščine primera postavi tudi sodnega izvedenca, ki ni nujno imenovan prav za strokovno področje, na katerega se nanašajo sporna vprašanja, ki se ugotavljajo z izvedencem. V obravnavni zadevi so obstajale utemeljene okoliščine za postavitev izvedenca druge, kmetijski mehanizaciji primerljive stroke. Z njimi je bil tožnik seznanjen. Iz podatkov spisa kot tudi iz javno dostopnega seznama sodnih izvedencev je razvidno, da sta v Sloveniji imenovana le dva sodna izvedenca za kmetijsko mehanizacijo (dr. B. B. in K. K.). V obravnavani zadevi je bil dr. B. B. postavljen za izvedenca, ki je svoje delo delno tudi opravil, potem pa je bil zaradi različnih razlogov, tudi zaradi nesporazumov s tožnikom, razrešen. Nato je bil postavljen nov sodni izvedenec K. K., ki pa je prosil za svojo razrešitev iz upravičenih zdravstvenih razlogov, zato je sodišče tudi njega razrešilo zaupane naloge. Ker drugega izvedenca za kmetijsko mehanizacijo, razen obeh razrešenih, na seznamu sodno zapriseženih izvedencev ni, je sodišče postavilo izvedenca avtomobilske stroke S. S. Sodišče je pravdni stranki s sklepom z dne 7. 5. 2018 obvestilo o razlogih postavitve novega izvedenca (druge) stroke za opravo zaupanega dela. Tožnik je sklep prejel 18. 5. 2018 (list. št. 165). Niti tedaj niti do začetka dokazovanja z izvedencem, ni zahteval njegove razrešitve ali izločitve, ker naj ne bi razpolagal s strokovnim znanjem, potrebnim za odgovore na strokovna vprašanja v zvezi s popravilom traktorja (prim. 247. člen ZPP). Tudi potem, ko je izvedenec avtomobilske stroke na podlagi dveh ogledov traktorja in zamenjanih delov na domu tožnika izdelal izvedensko mnenje 6. 9. 2018, tožnik v pripombah (list. št. 260) nanj ni trdil, da izvedenec avtomobilske stroke (ki je na seznamu zapriseženih izvedencev od leta 2004) ne bi bil kos zaupani nalogi. Šele na naroku za glavno obravnavo 17. 6. 2019, ko je bil izvedenec zaradi podanih pisnih pripomb tožnika še zaslišan, je tožnik oziroma njegov pooblaščenec (le) pripomnil, da naj izvedenec S. S. ne bi razpolagal s strokovnim znanjem s področja kmetijske mehanizacije, vendar pa na ustno podano mnenje ni imel nobenih pripomb oziroma ni zahteval izločitve ali postavitev drugega izvedenca. Konkretno je tožnik šele v vlogi z dne 22. 8. 2019 zahteval izločitev izvedenca (list. št. 332)1, in na zadnjem naroku 14. 10. 2019 (list. št. 350) predlagal postavitev novega izvedenca, ker naj izvedenec S. S. ne bi bil registriran za področje kmetijske mehanizacije in naj ne bi imel opravljenega preizkusa strokovnosti za to področje in ker ni dobil zadovoljivih odgovorov na svoje pripombe. Izvedenec je že na naroku 17. 6. 2019 pojasnil, da se z izvedenstvom oziroma strokovnimi nalogami v zvezi z vsemi motornimi vozili (tudi tovornimi vozili, gradbenimi stroji in tudi različnimi kmetijskimi vozili) ukvarja že več kot trideset let. Glede na takšna pojasnila in ravnanje tožnika, ki je šele na zadnjem naroku problematiziral usposobljenost izvedenca, je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo izvedensko mnenje sodnega izvedenca S. S., ki sicer ni imenovan za področje kmetijske mehanizacije, ima pa nedvomno izkušnje in znanja s tega področja. Sicer pa tožnik niti ne pove, kateri sodni izvedenec (ali strokovna institucija) pa bi bil(a) po njegovem mnenju primernejši(a) za zaupano nalogo, ob tem ko je seznam sodno zapriseženih izvedencev s področja kmetijske mehanizacije izčrpan.

7. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v strokovnost in pravilnost ugotovitev v izvedenskem mnenju2 sodnega izvedenca S. S., na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Izvedenec je natančno in obrazloženo, tudi po podaji tožnikovih pripomb (na list št. 260), ob upoštevanju pravil stroke obsežno in nazorno pojasnil, katera dela in material so bili potrebni na traktorju znamke Massey Ferguson 139A, letnik 1977 za odpravo napak v okviru dogovora iz seznama na prilogi A6, za zamenjavo volanske glave, za brušenje ovalnih cilindrov in zamenjavo obročkov na batih. Ocenil je tudi potreben čas za popravila in po cenah, ki so običajne za tako vrsto opravil, tudi ovrednotil opravljeno delo. Izvedenec si je toženčev traktor pri tožniku ogledal kar dvakrat, pregledal je vse dele, ki mu jih je tožnik pokazal in za katere mu je povedal, da jih je nadomestil z novimi. Utemeljeno se je osredotočil na sklop opravil, ki so bila med strankama nesporno dogovorjena. Pri tem je posamezne sklope traktorja (tudi motorja vgrajenega v njem) pregledoval po zaporedju popravil, ki sta jih pravdni stranki navedli v seznamu na prilogi A6 in se (tudi sicer) ujemajo s posameznimi zapisi v prilogi A9. Opravil je tudi vse potrebne meritve delovanja določenih zamenjanih delov (valjnih puš in vodil ventilov) in rezultate meritev uporabil pri ugotavljanju potrebnega obsega dela za popravilo motorja.

8. Bistvo pritožbenih trditev je, da se poraja dvom v izvedensko mnenje, ker naj bi sodni izvedenec pri ugotavljanju obsega potrebnih del na traktorju izhajal iz napačnega tipa motorja. Tožnik namreč trdi, da je v traktorju vgrajen drug tip motorja in ne tisti, ki ga je upošteval izvedenec. Takšen očitek pa ni utemeljen in je bil pravilno ovržen. Dejstvo je, da je izvedenec glede tipa motorja sledil prometnemu dovoljenju, iz katerega izhaja, da gre pri tem traktorju za tip motorja 544 Eicher. Izvedenec je pri ugotavljanju katera dela so bila potrebna na motorju za odpravo dogovorjenih napak, upoštevajoč ta tip motorja, na podlagi podatkov proizvajalčevega kataloga ugotovil obseg del in materiala (kot tudi cene zamenjanih delov), potrebnih za odpravo napak po seznamu na prilogi A6, za zamenjavo volanske glave, za brušenje ovalnih cilindrov in zamenjavo obročkov na batih. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da ga je izvedenec izdelal upoštevajoč tehnične podatke traktorja, kot so navedeni v uradnem dokumentu. Tožnik na ogledih izvedencu ni povedal, da je v predmetnem traktorju vgrajen drugačen motor kot izhaja iz podatkov prometnega dovoljenja. Tudi sicer ni bilo nobenih okoliščin, ki bi vzpostavile dvom v tip motorja. Tudi v pripombah (list. št. 260), na katere je izvedenec na zaslišanju podajal prepričljive odgovore, tožnik tega ni navedel. Šele na naroku dne 17. 6. 2019, na katerega je bil izvedenec vabljen v zvezi s pripombami, ki jih je podal tožnik v pisni vlogi, je tožnik med postavljanjem vprašanj izvedencu začel trditi (list. št. 289), da je v traktor vgrajen drug tip motorja kot izhaja iz podatkov registracije. Takšna trditev pa je po mnenju pritožbenega prepozna in neupoštevna pa tudi z ničemer izkazana. Gre le za golo tožnikovo trditev. Izjava izvedenca na zaslišanju (list. št. 291), da se lahko opravijo dodatne poizvedbe o tipu motorja, ki naj bi potrditvah tožnika lahko bil v spornem traktorju, ne poraja potrebnega dvoma v pravilnost in strokovnost izvedenskega mnenja, v katerem je izvedenec utemeljeno upošteval tip traktorja in tip motorja, kot so prikazovali dokumenti, saj ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale drugače, na ogledu traktorja upravičeno ni posvečal posebne pozornosti tipu motorja, saj ga tudi tožnik na to ni opozoril. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da naj bi izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteval podatke o drugem traktorju. Kot je razvidno iz tehničnih podatkov o traktorju, je upošteval predmetni traktor, ki si ga je tudi ogledal. Tožnik pa tudi ni pravočasno trdil in izkazal, da bi izvedenec pri izdelavi mnenja uporabljal podatke za drug tip traktorja. Pritožbeno sodišče v nasprotju s tožnikom tako ugotavlja, da je izvedenec v skladu s pravili stroke pravilno in popolno ugotovil obseg potrebnih del in materiala, med njimi tudi tista, ki zadevajo odpravo napak na volanu (krmilu) in motorju v okviru dogovora. Ugovor tožnika, da je izvedenec v zvezi s popravilom krmilnega mehanizma in cilindrov napačno ugotovil obseg dela in in s tem napačno ovrednotil stroške, ker je izhajal iz napačne predpostavke tipa motorja in traktorja, tako ni utemeljen.

9. Tožniku ni bila kršena pravica do obravnavanja, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovih pripomb na ustno podajanje izvedenčevega mnenja z dne 22. 8. 2019. Sodišče prve stopnje je prepis zvočnega posnetka z glavne obravnave dne 17. 6. 2019, na katerem je bil zaslišan izvedenec S. S., zaradi tožnikovih pisnih pripomb (list. št. 260) na izvedensko mnenje izvedenca z dne 6. 9. 2018, res vročalo tožniku s pozivom, da v določenem roku (ki je bila podaljšan do 15. 8. 2019) lahko poda pripombe na prepis, ne pa tudi pripombe na ustno podano mnenje. Dejstvo pa je, da je tožnik z vlogo z dne 22. 8. 2019 (list. št. 332) zahteval izločitev sodnega izvedenca S. S. (ki je bila zavržena s sklepom z dne 16. 9. 2019 - list. št. 337), v kateri je istočasno izrazil nezadovoljstvo z odgovori izvedenca na zaslišanju (čeprav po zaključku zaslišanja izvedenca na naroku ni imel več nobenih pripomb), in (ponovno) podal trditve, ki se vse nanašajo na tip motorja, kar pa je bilo prepozno. Kot je bilo že pojasnjeno, tožnik z očitkom napačnega upoštevanja tipa motorja ne more uspeti.

10. Sodišče prve stopnje je na podlagi tabelarnega prikaza izvedenčevega ovrednotenja stroškov dela za dogovorjena opravila ugotovilo, da ti znašajo 1.602,40 EUR, stroški porabljenega materiala (sem sodijo tudi nadomestni deli), potrebnega za opravo vseh del, pa 2.429,90 EUR, skupaj 4.032,30 EUR. Izvedenec je v mnenju zapisal, da ta znesek predstavljajo stroški dela in materiala skupaj z davkom na dodano vrednost (DDV). Pojasnil je tudi, da je oceno materiala podal na podlagi informativnih cen na trgu, po predračunu proizvajalca Massey Ferguson (MF) in s pomočjo računov v prilogi A15. Pritožbeni očitek, da izvedenec ni upošteval DDV pri stroških materiala oziroma nadomestnih delov, je glede na okoliščine primera premalo konkretiziran. Drži, da je tožnik izvedenca v zvezi z obračunavanjem DDV na zaslišanju spraševal, ampak le za posamezne stroške materiala oziroma nadomestnih delov, zato ne drži, da je izrecno priznal, da nikjer ni upošteval DDV. Tega iz njegovega zaslišanja ni moč razbrati. Ker je bil DDV (tudi) upoštevan, bi moral tožnik v pritožbi natančno konkretizirati, pri katerih stroških materiala oziroma nadomestnih delih, ki so bila upoštevana v okviru izračuna stroškov materiala (v točki 3.2. mnenja), izvedenec ni upošteval DDV. Pritožnik bi moral sam opraviti primerjavo zneskov navedenih v prilogi A 15 (ki sestoji iz 6 računov, v katerih so navedeni številni materialni stroški tudi tisti, ki ne sodijo v sklop materiala, ki je bil potreben za odpravo napak iz seznama na prilogi A6, za zamenjavo volanske glave in brušenja ovalnih cilindrov z zamenjavo obročkov na batih). Trditveno breme glede (ne)upoštevanja DDV oziroma (ne)vključitve davka v obračun materialnih stroškov (ki sestoji iz 31 postavk) je na tožniku. Ni naloga pritožbenega sodišča z listanjem po dokazih raziskovati in ugotavljati, katere konkretne materialne stroške, pri katerih naj ne bi bil upoštevan davek, ima v mislih tožnik. Glede na navedeno s presplošnim pritožbenim očitkom o neupoštevanju davka pri cenah materiala ne more biti uspešen.

11. Pritožnik zmotno meni, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati tudi stroške prevoza traktorja. V izpodbijani sodbi je res ugotovljeno, da je tožnik prišel po toženčev traktor in ga odpeljal v svojo delavnico, iz izvedeniškega mnenja pa, da je izvedenec stroške prevoza ocenil v višini 189,60 EUR. Vendar tožnik s tožbenim zahtevkom ni uveljavljal povrnitve teh stroškov. S predlogom za izvršbo je namreč uveljavljal plačilo zneska 12.243,92 EUR na podlagi verodostojne listine z oznako 14/2016 (priloga A3 v spisu), iz katere je razvidno, da je v ta znesek vključena le obnova (popravilo) traktorja. Na listini je izrecno napisano, da v tej ceni ni vključen strošek prevoza, kar pomeni, da ta strošek ni bil zahtevan (del zahtevka) in se o tem sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izreči. Zato pritožbeni očitek kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve glede stroškov potrošnega materiala, ki jih je izvedenec ovrednotil v višini 5 % od cene novih delov v znesku 115,71 EUR in ga je sodišče priznalo. Tožnik je res v pisnih pripombah z dne 23. 11. 2018 (list. št. 260) nasprotoval izvedenčevi oceni, a je nasprotovanje s trditvami, da bi moral obračunati ta strošek v višini 10 %, ostalo na pavšalni ravni. Med zaslišanjem izvedenca tožnik ni izpostavil spornosti te ocene, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izvedenčevemu vrednotenju teh stroškov. Pritožbeno sodišče dodaja, da tudi iz tožnikove specifikacije popravila traktorja (priloga A9, ki je vsebinsko enaka A37) ni moč razbrati, da je tožnik obračunaval ta strošek v večjem obsegu.

13. Pritožnik brez navedbe konkretnih pritožbenih razlogov izpodbija tudi zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo stroškov hrambe traktorja, ki ga tožnik (še vedno) hrani v svojih prostorih. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu odločitev preizkusilo le v okvirih drugega odstavka 350. člena ZPP in ugotovilo, da ni bila storjena nobena uradoma upoštevna kršitev določb pravdnega postopka, materialno pravo pa je bilo tudi pravilno uporabljeno.

14. Po povedanem pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev procesnega in materialnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Ki je bila kot prepozna zavržena. 2 Izvedenec je podal pisno mnenje 6. 9. 2018 in bil tudi ustno zaslišan na naroku 17. 6. 2019. Očitno pomoten zapis sodišča prve stopnje (v tč. 5 izpodbijane sodbe), da je izvedenec izdelal mnenje 11. 9. 2017 in ga pisno dopolnil 15. 9. 2017 (po podatkih spisa gre za mnenje dr. B. B., ki je bil razrešen in se njegovo mnenje v postopku ni upoštevalo), nima vpliva na izpodbijano odločitev.