Jedro

Odločitev o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj (ali za dopolnitev plačanega predujma), je odločanje, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne odločbe pa na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZPP ni pritožbe.

Izrek

Pritožba se v delu, v katerem izpodbija točko 6. sklepa, zavrže, v ostalem pa se pritožba zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu A. B. odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem bruto znesku 403,80 EUR, na katerega je potrebno obračunati in izplačati še 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 24,23 EUR (1. in 2. točka izreka). V 6. točki izreka je sodišče z izpodbijanim sklepom predlagateljici naložilo, da založi manjkajoči predujem v višini 428,03 EUR.

2. Proti sklepu se v zgoraj navedenem obsegu pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se izvedencu nagrada odmeri pravilno, manjkajoči predujem pa naloži v plačilo nasprotnemu udeležencu. Navaja, da se prvenstveno pritožuje zoper točko 6. sklepa zato, ker je sodišče njej naložilo, da založi manjkajoči predujem, čeprav ona ni predlagala zaslišanja izvedenca na naroku, niti dopolnitve izvedenskega mnenja. Tak predlog je podal nasprotni udeleženec in bi moralo sodišče njemu naložiti, da plača manjkajoči predujem. Izpodbija tudi odmero izvedenine, ker jo na podlagi obrazložitve ni mogoče preveriti.

3. Pritožba proti 6. točki izreka sklepa ni dovoljena, pritožba proti 1. in 2. točki izreka sklepa pa ni utemeljena.

4. V 299. členu Zakona o pravdnem postopku (v zvezi s 37. členom ZNP) je določeno, da zunaj naroka za glavno obravnavo lahko predsednik senata izda odločbe iz 270. in 271. člena Zakona, torej tudi odločbo iz 14. točke prvega odstavka 270. člena ZPP o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj. Odločitev o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj (ali za dopolnitev plačanega predujma), je odločanje, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne odločbe pa na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZPP ni pritožbe. V tem delu je bilo zato treba pritožbo predlagateljice zavreči. 5. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa res ni podrobneje navedlo, za katera opravila in v kakšnem znesku je izvedencu priznalo izvedenino. Je pa navedlo, da je bila priglašena v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih in da jo je v celoti priznalo, pri tem se je sklicevalo na specifikacijo priznane izvedenine na stroškovniku izvedenca na list. št. 158 spisa. Tako bi lahko predlagateljica z vpogledom v stroškovnik izvedenca na list. št. 158 preverila pravilnost prvostopne odmere izvedenine in v pritožbi konkretno navedla, s katero priznano postavko se ne strinja in zakaj. Tega predlagateljica v pritožbi ni storila in je že iz tega razloga zaradi nekonkretizirane pritožbe v tem delu pritožba neutemeljena. Ne glede na navedeno pa je pritožbeno sodišče preverilo pravilnost odmere prvostopnega sodišča in ugotavlja, da je le-ta v skladu z v prvostopni odločbi citiranim Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih. Izvedenec je priglasil za priprave na narok 92,00 EUR (47. a člen Pravilnika), za študij dokumentacije za dopolnitev mnenja 46,00 EUR (45. člen Pravilnika), za izdelavo pisne dopolnitve 138,00 EUR (45. člen Pravilnika), za ustno podajanje 70,00 EUR (47.a člen Pravilnika) in za materialne stroške v skladu z 41. členom Pravilnika 15 %. Za prihod na sodišče, torej za čas potovanja na sodišče je priglasil 20 EUR, kar je v skladu z 4. odst. 47. a člena Pravilnika, za potne stroške pa kilometrino za 60 km v znesku 10,20 EUR. Stroški so priglašeni v realnem znesku, izdelavo pisne dopolnitve mnenja pa je mogoče oceniti kot zahtevno.

6. Ker je torej izvedenina odmerjena v skladu s takrat veljavnim Pravilnikom, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.