Jedro

Ni utemeljena pritožbena graja o prenizko odmerjeni odškodnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu in odločitvi o stroških postopka, to je v točkah I.b in II. izreka, sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da so toženci nerazdelno dolžni povrniti tožniku v 15 dneh 1.800,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (točka I.a izreka izpodbijane sodbe), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (I.b izreka) ter odločilo, da so toženci nerazdelno dolžni plačati tožniku 214,85 EUR pravdnih stroškov (točka II. izreka).

2. Zoper zavrnilni del in posledično odločitev o stroških postopka (točka I.b in II. izreka) se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov ter predlaga njeno spremembo v smislu zvišanja odškodnine. Tožena stranka (v nadaljevanju toženci) je skop odgovor na tožbo podala 11. 5. 2015, na narok 27. 10. 2016 pa nihče od tožencev ni pristopil, zato je sodišče zgolj prečitalo njihov odgovor na tožbo. Toženci niso argumentirano nasprotovali višini postavljenega tožbenega zahtevka. V tej smeri niso podali nikakršnih trditev razen, da niso povzročili nobene telesne poškodbe, niso prerekali intenzivnosti strahu in neugodnosti tekom zdravljenja, zato sodišče ni bilo dolžno neprerekanih trditev posebej ugotavljati ter bi moralo glede na dejstvo, da toženci višini niso nasprotovali, tožniku v celoti prisoditi zahtevano odškodnino. Sodišče je, kar izhaja iz obrazložitve sodbe, predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožencev zavrnilo, na prvi narok za glavno obravnavo pa ni pristopil nihče izmed tožencev. Nadalje pritožba navaja poškodbe, ki jih je tožnik utrpel v škodnem dogodku, poudarja, da mu je bil odkrhnjen desni zgornji sekalec, pri čemer ponovno povzema intenzivnost telesnih bolečin, navaja nevšečnosti tekom zdravljenja in poudarja intenzivnosti primarnega strahu, v posledici pa odškodnino odmerjeno v višini 1.800,00 EUR graja kot znatno prenizko. Priglaša stroške.

3. Toženci so v odgovoru na pritožbo v celoti kot neutemeljene prerekali pritožbene trditve in priglasili stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so toženci skupaj tožniku povzročili škodo v škodnem dogodku dne 28. 6. 2013 ter so zanjo tožniku solidarno, nerazdelno odgovorni v smislu 186. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in prvega odstavka 131. člena istega zakona. Tožniku je za utrpelo škodo v škodnem dogodku odmerilo odškodnino v višini 1.800,00 EUR, od tega iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti 1.100,00 EUR, iz naslova strahu pa 700,00 EUR.

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje tožnik, kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje ter na tej podlagi vsa pravno odločilna dejstva, na podlagi katerih je sprejelo pravilne materialnopravne zaključke.

7. Pritožbena graja, da bi sodišče moralo upoštevati, da je bil prvi narok za glavno obravnavo opravljen 27. 10. 2016, na katerega toženci niso pristopili, pred tem pa v odgovoru tožbo niso argumentirano nasprotovali višini postavljenega tožbenega zahtevka, ni utemeljena, tovrstne pritožbene trditve pa tudi niso skladne s podatki v spisu. Res je, da je sodišče opravilo prvi narok za glavno obravnavo dne 27. 10. 2016, na katerega pa ni pravilno vabilo tožencev (drugi odstavek 280. člena ZPP)1, zato je šteti, da je bil prvi narok za glavno obravnavo opravljen šele dne 16. 3. 20182, toženci pa so v pripravljalni vlogi dne 22. 1. 2016 obrazloženo prerekali zahtevano višino odškodnine iz naslova nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik v škodnem dogodku.

8. Pritožbena trditev o tem, da je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožencev zavrnilo, ni skladna s podatki v spisu. Sodišče prve stopnje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni odločalo, saj so ga toženci na naroku, ki se je vršil prav zaradi podanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, slednjega umaknili.3

9. Ni utemeljena pritožbena graja o prenizko odmerjeni odškodnini.

10. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravičen denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, podane pri oškodovancu, drugo načelo pa zahteva upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bo podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, torej sodno prakso v podobnih primerih odločanja o nepremoženjskih škodah (179. in 182. člen OZ).

11. V škodnem dogodku je tožnik utrpel številne udarnine in odrgnine po telesu ter odkrhnitev desnega zgornjega sekalca.

12. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo ugotovitve sodnega izvedenca medicinske stroke S. T., dr. med., specialista fiziatra (v nadaljevanju izvedenec), ki ga je postavilo v tem postopku4 ter izpovedbo tožnika in njegovo medicinsko dokumentacijo.

13. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem upoštevalo intenziteto tožnikovih telesnih bolečin ter čas trajanja bolečinskega obdobja (tožnik zelo hudih telesnih bolečin ni trpel, trpel pa je bolečine srednje hude intenzitete v trajanju 21 dni, od katerih približno 7 dni trajne, 14 dni pa občasne, približno mesec dni pa še lahke telesne bolečine) in vse neugodnosti med zdravljenjem (jemanje analgetikov, rentgensko slikanje, obisk v kirurški ambulanti, zaščita proti tetanusni infekciji). Ob navedenem in dejstvu, da tožniku niso ostale trajne posledice, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odmerjena odškodnina iz tega naslova v višini 1.100,00 EUR primerna ter predstavlja ustrezno zadoščenje tožniku iz tega naslova.

14. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova strahu upoštevalo, da je tožnik utrpel sicer hud primarni strah, ne pa tudi sekundarnega strahu, strahu za izid zdravljenja, pri čemer je bilo zaradi obstoja hudega primarnega strahu pri njem porušeno njegovo duševno ravnovesje. Odškodnina iz tega naslova v višini 700,00 EUR po oceni sodišča druge stopnje odstopa nekoliko navzgor od podobnih primerov v sodni praksi, vendar je glede na odmerjeno odškodnino kot celoto, ustrezna.

15. Po oceni sodišča druge stopnje odmerjena višina odškodnine iz naslova nepremoženjske škode v višini 1.800,00 EUR predstavlja pravično zadoščenje tožniku za utrpelo škodo. Znesek odmerjene odškodnine predstavlja v času sojenja (oziroma v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje) 1,52 povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji5 (iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti 0,93 povprečnih mesečnih neto plač in iz naslova strahu 0,59 plač), kar je primerljivo s podobnimi primeri iz sodne prakse.6 Odmerjena odškodnina kot celota ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ.

16. V posledici navedenega, in ker je sodišče prve stopnje pri odločanju o pravdnih stroških izhajalo iz pravilne materialne podlage (Odvetniške tarife)7, pritožba pa dejanskih ugotovitev stroškovne odmere ne graja, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno ter sodbo sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

17. Ker tožnik s svojo pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške postopka s pritožbo, prav tako toženci stroške odgovora na pritožbo, saj z njim niso pripomogli k rešitvi zadeve na drugi stopnji (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. 2 Toženci so dne 22. 1. 2016 podali predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter istočasno vložili pisno pripravljalno vlogo, v kateri so obrazloženo prerekali višino zahtevane odškodnine (list. št. 36 spisa), tako iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti kot iz naslova strahu. Zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje dne 15. 1. 2018 opravilo narok, na katerem pa je strankam predočilo, da vabila za že opravljen narok dne 27. 10. 2016 toženci niso sprejeli pravočasno, torej 15 dni pred opravo tega naroka, zato jim je dopustilo podajanje navedb in predlaganje dokazov, ki so jih toženci podali v pripravljalni vlogi, vloženi skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. V tej posledici so toženci na tem naroku predlog za vrnitev v prejšnje stanje umaknili. 3 Glej razloge v opombi 1. 4 S sprejetim izvedenskim mnenjem se je tožnik strinjal v celoti, medtem ko so imeli toženci nanj določene pripombe. 5 V mesecu novembru 2018 je znašala povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v RS 1.186,25 EUR. 6 VS RS II Ips 994/2007 (datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje 8. 9. 2006): odmerjenih pet povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS oškodovancu zaradi: udarnin in odrgnin obraza, nosu in levega uhlja, zloma krone zoba 2/7, okrušene krone zob 1/1, 2/1 in 2/2 in pretresa možganov, od tega sta bili za telesne bolečine in neugodnosti odmerjeni 2 povprečni plači, iz naslova strahu (zmerni sekundarni strah v času zdravljenja) pa 0,75 plače. Oškodovanec je utrpel bistveno večjo škodo kot tožnik v obravnavani zadevi, odmerjena mu je bila še odškodnina v višini 2,25 plače iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.VS RS II Ips 271/2007 (datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje 16. 1. 2006): odmerjenih šest povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS oškodovancu zaradi raztrganina na spodnji ustnici in zloma prvega in drugega zoba zgoraj desno, od tega za telesne bolečine in neugodnosti 2,73 plač (trpel je hude bolečine 1 dan, srednje hude 3 dni, lažje 5 dni, srednje in hude bo trpel tudi v bodoče), za strah (kratkotrajni primarni v času dogodka in zmerni sekundarni strah v času zdravljenja) pa 0,82 plače. Oškodovanec je utrpel bistveno večjo škodo kot tožnik v obravnavani zadevi, upoštevaje še dejstvo, da je šlo za fanta, dijaka in odmerjena mu je bila še odškodnina v višini 2,45 plače iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. 7 Uradni list RS št. 2/2015.