Jedro

Ker gre za izjemen primer s hudimi in dolgotrajnimi duševnimi bolečinami zaradi več oblik nepremoženjske škode, ki se med seboj prepletajo in katerih posledice se manifestirajo na številnih ravneh tožničine osebnosti, prisoja enotne odškodnine ne predstavlja odstopa od sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan plačati tožnici 20.500,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2007 dalje, in sicer za nematerialno škodo, ki ji jo je povzročil z izvajanjem psihičnega in fizičnega nasilja v obdobju med letoma 2000 in 2004. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo ter odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije je vložil toženec. Zatrjuje in navaja: zmotno uporabo 14. člena ZPP (vezanost na obsodilno kazensko sodbo mu po njegovem mnenju ne jemlje ugovorov v zvezi z vzročno zvezo in odgovornostjo); prvostopenjska sodba nima obrazložitve glede vzročne zveze in višine škode; odločitev o zavrženju njegovega predloga za izločitev izvedenke je napačna (247. člen ZPP); prekoračitev tožbenega zahtevka: tožbeni zahtevek je bil postavljen na 18.000 EUR za žalitev dobrega imena in časti, 8.500 EUR iz naslova strahu in 1.500 EUR za fizične bolečine; sodišče je prisodilo enotno odškodnino 20.000 EUR za poseg v tožničine osebnostne pravice in dobro ime ter čast. Zatrjuje odstop od sodne prakse, pri čemer se sklicuje na Sklep s posvetovanja Zveznega sodišča in Vrhovnih sodišč z dne 15. in 16. 1986; Poročilo VS SRS 1986/II, stran 23. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu (med drugim) natančno in konkretno opisati kršitve postopka. Ker tudi v primeru očitka postopkovnih kršitev velja, da sme Vrhovno sodišče dopustiti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o konkretnem pravnem vprašanju, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP na način, ki utemelji revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP.

6. Temu kriteriju tožena stranka v obravnavanem primeru ni zadostila. Opis zanjo spornih procesnih situacij, do katerih je potrditvah iz predloga prišlo že v postopku pred sodiščem prve stopnje sami zase namreč ne utemeljujejo revizijskega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje (prim. 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP). Zato je treba šteti, da predlog ni zadostil zahtevi iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.

7. Prav tako pa ni utemeljen očitek glede prekoračitve tožbenega zahtevka v zvezi z dosojo enotne odškodnine. Ker gre v konkretnem primeru za izjemen primer s hudimi in dolgotrajnimi duševnimi bolečinami zaradi več oblik nepremoženjske škode, ki se med seboj prepletajo in katerih posledice se manifestirajo na številnih ravneh tožničine osebnosti, prisoja enotne odškodnine ne predstavlja odstopa od sodne prakse (glej npr. odločbi VS RS II Ips 157/2008 ter II Ips 561/2003).

8. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.