Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če sodišče prve stopnje dvomi v pristnost predloženega pooblastila za zastopanje v pravdi, mora po III. odstavku 97. člena ZPP s sklepom odrediti, naj se predloži overjeno pooblastilo.
Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sklep okrožnega sodišča razveljavi v točki 1. v celoti in v točki 3. glede zamudnih obresti od 10.528,00 (deset tisoč petsto osemindvajset) tolarjev od 15.6.1993 do 22.2.1994 in glede stroškov izvršilnega postopka 4.920,00 (štiri tisoč devetsto dvajset) tolarjev in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je v sporu majhne vrednosti s sklepom odločilo, da se šteje tožba zaradi plačila zakonitih zamudnih obresti od glavnice 10.528,00 tolarjev za umaknjeno in da se delni umik tožbe za glavnico sprejme na znanje, hkrati pa je sklep o izvršbi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo terjatve, v celoti razveljavilo in postopek ustavilo.
Zoper citirani sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni dovolilo njenemu pooblaščencu - odvetniku udeležbe na naroku za glavno obravnavo dne 18.1.1996, čeprav je s seboj prinesel veljavno pooblastilo, na katerem pa zares ni bilo žiga. Če je sodišče prve stopnje menilo, kljub temu, da v zakonu to ni določeno, da je žig nujen, bi bilo po 98. členu ZPP vseeno lahko opravilo obravnavo in pooblaščencu naložilo, da v določenem roku predloži žigosano pooblastilo. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, priglasila pa je tudi pritožbene stroške.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je le delno utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje glede glavnice 10.528,00 tolarjev je povsem pravilna, zato jo je sodišče druge stopnje po 2. točki 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrdilo. Pri odločanju o tem delu zahtevka ni bila storjena nobena kršitev, na katero se v postopku na drugi stopnji pazi po uradni dolžnosti niti ni bilo nepravilno ali zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožeča stranka je očitno spregledala, da je z vlogo z dne 22.12.1994 umaknila zahtevek za glavnico, v takšnem primeru pa se postopek ustavi in sklep o izvršbi v umaknjenem delu razveljavi (IV. odstavek 451. člena ZPP).
V ostalem delu zahtevka pa odločitev sodišča prve stopnje ni bila pravilna. Po 98. členu ZPP mora pooblaščenec pooblastilo predložiti pri prvem pravdnem dejanju, kar je odvetnik Ketiš, kateremu bi bila udeležba na naroku 18.1.1996 prvo pravdno dejanje, tudi storil. Po mnenju sodišča prve stopnje neveljavno pooblastilo nosi v glavi ime tožeče stranke, tekst v katerem le-ta pooblašča za zastopanje v predmetni zadevi imenovanega odvetnika, datum ter ime in priimek zakonitega zastopnika skupaj njegovim podpisom. Z ozirom na obvezne sestavine vlog, določene v 106. členu ZPP, takšnega pooblastila ni mogoče šteti za neveljavnega. Če je sodišče prve stopnje dvomilo v pristnost predloženega pooblastila, t.j., da direktor tožeče za zastopanje v tej pravdi ni pooblastil imenovanega odvetnika, bi moralo po III. odstavku 97. člena ZPP s sklepom odrediti, naj se predloži overjeno pooblastilo. Zatem bi lahko ali preložilo narok za glavno obravnavo ali pa v skladu z II. odstavkom 98. člena ZPP dovolilo, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno tudi oseba, katere pooblastilo se šele preverja.
Če pa imenovani odvetnik sploh ne bi predložil pooblastila, bi bilo od volje razpravljajočega sodišča odvisno, ali ga bo pripustilo k naroku, postavilo rok za predložitev pooblastila oz. odobritev stranke za opravljeno dejanje ter do poteka roka odložilo izdajo odločbe (98. člen), ali pa mu pravdnih dejanj ne bi dovolilo opravljati. Ker pa je pooblaščenec tožeče stranke vendarle predložil pooblastilo, sodišče prve stopnje ne bi smelo ravnati, kakor da tega ni storil. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo III. odstavka 97. člena ZPP in je kljub predloženemu pooblastilu štelo, da na narok za glavno obravnavo dne 18.1.1996 za tožečo stranko ni pristopil nihče, je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sprejetega sklepa glede zamudnih obresti od umaknjene glavnice in izvršilnih stroškov (glede katerih ni naveden razlog za odločitev o razveljavitvi izv. sklepa). Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in po 2. točki 380. člena ZPP sklep v prej omenjenem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo (III. odstavek 166. člena ZPP).