Jedro

Zaradi hudih posledic za stranke in vsebinsko pravilnost sodne odločbe ima sistem prekluzij v postopku strogo izjemen značaj. Negativne posledice prekluzije so zato utemeljene le, če je stranka prekršila obveznost prispevanja k pospešitvi postopka, pri čemer jo mora bremeniti krivda za takšno ravnanje.

V primeru, ko je bila stranki vročena ključna vloga nasprotne stranke šele na prvem naroku, ima pravico nanjo odgovoriti v primernem roku po prvem naroku, četudi za postavitev dodatnega roka ni zaprosila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in v III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Upnik je dolžan povrniti dolžniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa stroške postopka nasprotne izvršbe v višini 182,38 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter v I. in v nespremenjenem delu III. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo upniku, da mora dolžniku v 15 dneh vrniti 1.917,28 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), v presežku predlog za nasprotno izvršbo zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da je upnik dolžan dolžniku v 8 dneh povrniti 246,06 EUR stroškov postopka, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep v I. in III. točki izreka iz razloga bistvene postopkovne kršitve in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Očita kršitev določil 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker je sodišče prve stopnje upoštevalo navedbe o dejstvih in dokaze, ki jih je dolžnik navedel po prvem naroku, ne da bi za to obstajali upravičeni razlogi. S tem je poseglo v upnikovo pravico do enakega varstva pravic. Pojasnjuje kronologijo navedb dolžnika v zvezi s pravočasnostjo predloga za nasprotno izvršbo. Da je prejel bančni izpisek dolžnik kasneje od dne 5. 6. 2013 ni dokazano, čeprav je bilo na njem dokazno breme o pravočasnosti predloga. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za nasprotno izvršbo zavrže. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje, razen glede stroškovne odločitve, pritrjuje pravilnim razlogom sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Ni podana zatrjevana postopkovna kršitev, saj je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili podani utemeljeni razlogi, da je dolžnik pritožbeno sporne navedbe o dejstvih in dokazih v vlogi z dne 8. 7. 2014 podal šele po izvedenem prvem naroku (smiselno četrti in peti odstavek 286. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zaradi hudih posledic za stranke in vsebinsko pravilnost sodne odločbe ima sistem prekluzij v postopku strogo izjemen značaj. Negativne posledice prekluzije so zato utemeljene le, če je stranka prekršila obveznost prispevanja k pospešitvi postopka, pri čemer jo mora bremeniti krivda za takšno ravnanje.(1)

7. Sodišče druge stopnje soglaša z ustavnoskladno razlago sodišča prve stopnje glede navedenih zakonskih določil, utemeljeno na pravici do izjave iz 22. člena Ustave, po kateri ima v primeru, ko je bila stranki vročena ključna vloga nasprotne stranke šele na prvem naroku, pravico nanjo odgovoriti v primernem roku po prvem naroku, četudi za postavitev dodatnega roka ni zaprosila. Sodišče je tisto, ki mora po uradni dolžnosti omogočiti strankam kot temeljno procesno jamstvo poštenega postopka, da se v primernem roku lahko odzovejo na trditve nasprotne stranke.(2) Stranki zato ni treba za izvrševanje te pravice pozivati sodišča, da jo omogoči (razen v primeru njene kršitve),(3) niti obstoj te pravice ni vezan na okoliščino, ali je sodišče posebej določilo stranki rok za izjavo, za kar se neutemeljeno zavzema upnik v pritožbi. Določilo četrtega odstavka 286. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dopustnost navajanja novot po prvem naroku ne veže na noben dodaten pogoj aktivnosti stranke ali sodišča, ampak le na obstoj nekrivdnega položaja stranke, da navedb predhodno ni mogla podati.

8. Dolžnik je v vlogi z dne 8. 7. 2014 pojasnil, da podaja navedbe šele v tej vlogi iz razloga, ker je prejel s strani sodišča upnikov odgovor na predlog za nasprotno izvršbo šele na prvem naroku, ki je bil izveden 30. 6. 2014. Položaj dolžnika, v katerem ni mogel odgovoriti na vlogo upnika najkasneje na prvem naroku je nastopil v posledici neustreznega ravnanja sodišča, ki kljub temu, da je bila upnikova vloga vložena pri sodišču že več kot polovico leta pred prvim narokom, te ni vročilo pred narokom dolžniku vsaj z vabilom na narok. Pri tem je treba upoštevati, da učinkovita priprava stranke na narok obsega tudi možnost preučiti vse pred narokom podane vloge nasprotne strank v postopku. Šlo je za ključno vlogo upnika v postopku, v kateri je vsebinsko nasprotoval dolžnikovemu predlogu za nasprotno izvršbo, zato ni dopustno od dolžnika pričakovati, da bi že na naroku podal odgovor. Sodišče prve stopnje ni določilo roka za izjavo, s čimer bi lahko konkretizirano časovno omejilo dolžnika. Sodišče druge stopnje soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je dolžnikova vloga pravočasna v pomenu, da ni bilo preseženo časovno obdobje za podajo izjave, ki bi prekomerno vplivalo na hitrost postopka.

9. Upnik neutemeljeno graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je dolžnik z dvojnim plačilom dolga seznanil dne 8. 6. 2013, torej manj kot tri mesece pred vložitvijo predloga za nasprotno izvršbo, ki je bil vložen dne 6. 9. 2013 (drugi odstavek 67. člena ZIZ), s čimer je bil predlog pravočasen. Navedeno ugotovitev sodišče prve stopnje ni gradilo le na poizvedbah o datumu prejema bančnega izpiska, ampak na izpovedbi priče Jožeta Lovca, iz katere izhaja, da je za dolžnika prevzemal pošto in mu bančni izpisek, iz katerega je izvedel za dvojno plačilo, vročil šele v soboto dne 8. 6. 2013. Dokazne ocene navedene izpovedbe upnik pritožbeno ni izpodbijal, ampak je le navajal, da na podlagi poizvedb pri banki in pošti datum dolžnikove seznanitve ni dokazan.

10. Sodišče druge stopnje ne more odgovoriti na upnikovo pritožbeno grajo stroškovne odločitve, v kateri se je le posplošeno skliceval na pravilnost in zakonitost upravičenja dolžnika do stroškov le za posamezne navedene postavke, ne da bi pojasnil, zakaj dolžnik ni upravičen tudi do ostalih s strani sodišča prve stopnje priznanih postavk. Neutemeljen je tudi upnikov pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo omejitev pavšala materialnih stroškov na največ 20,00 EUR (tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi - v nadaljevanju ZOdvT), saj je skupaj priznalo le 13,05 EUR.

11. Uradni preizkus stroškovne odločitve glede pravilne uporabe materialnega prava pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo tar. št. 3467 ZOdvT. Dolžnik je priglasil nagrado za vse tri opravljene naroke, sodišče prve stopnje pa mu je priznalo za vsak posamezen narok nagrado v višini 26,10 EUR in 22% DDV, namesto pravilno le eno nagrado za vse tri naroke skupaj. Ker je priznalo 63,68 EUR preveč odvetnikove nagrade, je namesto pravilno skupaj 182,38 EUR, naložilo upniku povrnitev 246,06 EUR stroškov postopka nasprotne izvršbe. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da nagrada za narok glede na teleološko in zgodovinsko razlago vključuje nagrado za vse naroke v postopku. Namen zakonodajalca je predvsem razviden iz 14. člena ZOdvT, ki vzpostavlja celovitejši pristop k nagrajevanju odvetnikovega dela, po katerem se odvetnikove zaključene celote storitve v postopku ne drobi, kot je bil sicer uveljavljen pristop v prejšnji ureditvi.(4)

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in spremenilo III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem je, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v I. in nespremenjenem delu III. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik, ki razen glede dela stroškov kot stranske terjatve, ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Več o tem Galič, A: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 214 in 215. Op. št. (2) : Pri uresničevanju človekove pravice do poštenega sojenja v skladu z doktrino o pozitivnih obveznostih države stranke utemeljeno pričakujejo, da država, s tem pa tudi sodišče stori vse, kar je v njegovi moči, da se zagotovi največja možna mera uresničevanja te pravice. Ustavna zahteva po aktivni drži sodišča glede varstva človekovih pravic temeljno izhaja iz 5. člena Ustave.

Op. št. (3) : Prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (4) : Navedeno stališče, ki nadgrajuje stališče iz sklepa II Ips 56/2011, je že bilo zavzeto v VSM sklepu I Ip 460/2013 in VSL sklepu III Ip 1700/2014.