Jedro

Pritožnik se torej pritožuje zoper domnevno napačne razloge, ki jih sodišče podaja v utemeljitev izrečenih prepovedi. Glede na stališče teorije ter sodno prakso sodišče druge stopnje pojasnjuje, da zoper obrazložitev stranka nima niti formalnega niti materialnopravnega pritožbenega interesa. Tudi iz judikatov Vrhovnega sodišča izhaja, da ima stranka pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek, ker jo zavezuje samo pravnomočni del sodbe ter, ker je končni smoter pritožbe izpodbiti izrek sodne odločbe, ne pa njene razloge.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrajnega sodišča v Murski Soboti V N 257/2019-3 z dne 14. 11. 2019, ter nasprotnemu udeležencu prepovedalo: vstopiti v stanovanje, v katerem živi predlagateljica, zadrževati se v bližini stanovanja 200 metrov ali manj, navezovati stike s predlagateljico na katerikoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb, vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico in njenima sinovoma in objavljati osebne podatke predlagateljice, dokumente in osebne zapise, ki se nanašajo na predlagateljico (točka I. izreka) ter izreklo, da ukrepi veljajo od izdaje sklepa do 29. 2. 2020 (točka II. izreka) ter za primer vsake kršitve prepovedi iz I. točke sklepa nasprotnemu udeležencu določilo kazen v višini 2.000,00 EUR (točka III.). Glede stroškov je odločilo, da bo o njih odločeno po pravnomočnosti te zadeve (točka IV.).

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da nasprotnega udeleženca zelo moti obrazložitev sodišča od 15. točke naprej, ko sodišče navaja, da iz dokazov, ki jih podaja predlagateljica, izhaja utemeljenost predloga. Nasprotni udeleženec se je dejansko s predlagateljico dogovoril, da ukrepi, kot so navedeni v izreku v točki I., ostanejo v veljavi do 29. 2. 2020. Nasprotni udeleženec namreč nima nobenih težav, da se predlagateljici več ne približa in tudi ne želi imeti z njo nobenih stikov. Predvsem je nasprotoval ukrepu pod alinejo 3 izreka, s katerim se mu je prepovedalo zadrževati in približevati delovnemu mestu predlagateljice, ker ima na istem naslovu sedež podjetja tudi družba R. d.o.o., katere direktor je nasprotni udeleženec. Zaveda se, da obrazložitev sklepa ni izvršilni naslov in ne postane pravnomočna, vendar obrazložitev, kakršna je, lahko zelo škodi nasprotnemu udeležencu, ker med strankama poteka še kazenski postopek. Obrazložitev je razumeti tako, kot da je nasprotni udeleženec na naroku priznal, da je bil nasilen do predlagateljice oziroma da je priznal vse njene neutemeljene in neresnične trditve. Sam torej ne nasprotuje izreku sklepa pod točko I., saj je bil tak dogovor med strankama. V kolikor se stranke ne bi dogovorile in ne bi bilo sporazuma, potem bi moralo sodišče vse zavrniti, ker ni materialnopravne podlage za tako odločitev. Strinja se tudi z izrekom pod točko II., da ukrepi veljajo do 29. 2. 2020. Obrazložitev je tista, ki nasprotnega udeleženca zelo moti in take obrazložitve sodišče ne bi smelo podati glede na dejansko stanje in glede na dogodke, kot so se odvijali na naroku 8. 1. 2020. Nasprotni udeleženec ne nasprotuje, da sodišče ugotovi, da je izrek sklepa posledica dogovora stranka, ne pa da je izrek sklepa posledica utemeljenosti dokaznega postopka. Nasprotni udeleženec ni nikoli priznal, da je bil do predlagateljice nasilen ali da je nad njo vršil nasilje. Pritožba je potrebna tudi zaradi odločitve v točki IV. Stranki sta sklenili dogovor in zato vsaka stranka krije svoje stroške.

3. Pritožba se zavrže. 4. Po pregledu pritožbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da nasprotni udeleženec ne nasprotuje izreku izpodbijanega sklepa, nasprotuje oziroma ugovarja pa obrazložitvi, ki jo je po njegovem razumeti tako, kot da je nasprotni udeleženec na naroku priznal, da je bil nasilen do predlagateljice oziroma, da je priznal vse njene trditve.

5. Pritožnik se torej pritožuje zoper domnevno napačne razloge, ki jih sodišče podaja v utemeljitev izrečenih prepovedi. Glede na stališče teorije ter sodno prakso sodišče druge stopnje pojasnjuje, da zoper obrazložitev stranka nima niti formalnega niti materialnopravnega pritožbenega interesa1. Tudi iz judikatov Vrhovnega sodišča2 izhaja, da ima stranka pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek, ker jo zavezuje samo pravnomočni del sodbe ter, ker je končni smoter pritožbe izpodbiti izrek sodne odločbe, ne pa njene razloge.

6. Glede na pojasnjeno, je potrebno pritožbo nasprotnega udeleženca kot nedovoljeno zavreči, ker za vložitev pritožbe zoper obrazložitev sklepa stranka nima pravnega interesa (četrti odstavek 343. člena ZPP).

7. Sodišče druge stopnje pa v pojasnitev nasprotnemu udeležencu navaja, da ne drži, da bi iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhajalo, da je nasprotni udeleženec na naroku priznal, da je bil nasilen do predlagateljice oziroma, da bi izhajalo, da je priznal njene trditve. Prav tako ne drži, da sodišče ni izvedlo dokazov, saj iz zapisnika3, ki je javna listina in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno izhaja, da se je dovolila izvedba listinskih dokazov priloženih spisu. Dokaz z zaslišanjem nasprotnega udeleženca pa ni bil predlagan.

8. Pritožbo nasprotnega udeleženca je potrebno kot nedovoljeno zavreči, ker za vložitev pritožbe zoper obrazložitev sklepa stranka nima pravnega interesa (prvi odstavek 346. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini ter določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku -ZNP-1). Pritožbo je iz istih razlogov potrebno zavreči tudi zoper točko IV. izreka, saj o pravdnih stroških sodišče sploh še ni odločilo.

9. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (določbe 155. in 165. člena ZPP, v zvezi z osmim odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini.

1 Glej J. Zobec, stran 354 do 355 pravdnega postopka, Zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2009, 3. knjiga. 2 Sklep VSRS II Ips 64/98 z dne 4. 6. 1998, IIIV Ips 402/2006 z dne 26. 2. 2008. 3 Iz vsebine zapisnika na list. št. 22 spisa izhaja, da je predlagateljica umaknila predlog v 3. alineji 1. točke predloga, ki se je nanašal na zadrževanje in približevanje delovnemu mestu ter predlagala, da ukrepi, ki so navedeni v predlogu, veljajo do 29. 2. 2020. Nadalje iz zapisnika izhaja, da sta bila udeleženca postopka soglasna, da je osebno razmerje med njima prenehalo leta 2010 in da med njima ni več izvenzakonske skupnosti. Nadalje tudi iz zapisnika izhaja, da se je predlagateljica zavezala, da bodo ključi poslovnih prostorov nasprotnemu udeležencu na razpolago na dan sestave zapisnika ob 17.00 uri v lokalu Dioniz. V nadaljevanju pa iz zapisnika izhaja, da je sodišče sprejelo dokazni sklep in sklenilo po izvedbi dokazov, da se narok konča ter da sklep izide pisno.