5. 11. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 15. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 552/00 z dne 7. 6. 2001 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 710/00 z dne 31. 5. 2000 in sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. P 325/95 z dne 20. 11. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pripada tožeči stranki nujni delež 1/6 na nepremičnem premoženju pokojnega očeta, vpisanem pri vložni številki 555, k. o. V. V., na visokopritlični stanovanjski hiši, zgrajeni do III. gradbene faze, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parcelni številki 12/3 istega zemljiškoknjižnega vložka ter na nepremičnini, vpisani pri vložni številki 8, k. o. V. V. Kot lastnika teh nepremičnin sta bila v zemljiški knjigi vpisana toženca, zato jima je sodišče naložilo izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis tožničine pravice v zemljiško knjigo in izročiti nepremičnine tožnici v soposest. V obrazložitvi je sodišče navedlo, da je bila tožnica z darili zapustnika, ki jih je ta napravil za časa svojega življenja, prikrajšana za nujni delež. Nujni delež sme po mnenju sodišča tožnica zahtevati v naravi, ker zapustnik ni posebej določil, da naj ji ga toženca izplačata v denarju. Pri tem sodišče prve stopnje ugotavlja, da predmeti, ki jih je tožnica dobila kot doto, niso darila večje vrednosti in jih zato tožnici ni treba všteti v dedni delež. Nadalje sodišče na podlagi izvedenih dokazov zaključuje, da prvi toženec ni bil lastnik visokopritlične hiše, temveč je bil lastnik te hiše pokojni. Prvi toženec naj bi namreč po ugotovitvah sodišča gradnjo hiše le vodil, ne pa tudi financiral. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da so nepremičnine, ki jih je od pokojnega pridobil prvi toženec, kljub obstoju darilne pogodbe med prvim tožencem in njegovo hčerko, v zemljiški knjigi še vedno vpisane na ime prvega toženca, zato je on pasivno legitimiran v sporu. Iz istih razlogov sta bili zavrnjeni pritožba in revizija. Revizijsko sodišče ob tem poudarja, da se prvi tožnik, ki se je odločil, da v postopku ne želi sodelovati, ne more učinkovito sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti, če je bil pravilno vabljen na naroke in pravilno obveščen o procesnih dejanjih. Vrhovno sodišče meni, da se je večina sprememb tožbe v postopku pred sodiščem prve stopnje nanašala na podredni zahtevek, o katerem sodišče ni odločalo, ter ugotavlja, da pritožnik drugim spremembam ni nasprotoval. Hkrati opozarja, da sme sodišče dovoliti spremembo tožbe kljub upiranju toženca, če meni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankami. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje spoštovalo pravila o neposrednem izvajanju dokazov.

2.Ustavni pritožnik (prvi tožnik v pravdi) zatrjuje, da so sodišča kljub ugotovitvi, da je on financiral gradnjo visokopritlične hiše, zaključila, da je bila hiša del zapustnikovega premoženja. Meni, da bi morala sodišča zaradi njegovega uveljavljanja izločitvenega zahtevka ugotoviti obseg in vrednost njegovega prispevka. Zatrjuje, da sodbe ne vsebujejo argumentov, zakaj visokopritlična hiša spada v premoženje zapustnika. Meni, da je bil s tem, ko se sodišča do njegovih navedb in dokaznih predlogov niso opredelila, ter s tem, ko mu sodišče zaradi nevročitve več pripravljalnih vlog ni omogočilo odgovoriti na navedbe nasprotne stranke, obravnavan pristransko in neenakopravno, s čimer naj bi mu bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter načelo uresničevanja in omejevanja pravic (15. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami in sklepom kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijani sodbi in sklep ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena) in s tem kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter kršitve načela uresničevanja in omejevanja pravic (15. člen Ustave). Za kršitev teh določb bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi očitno ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega izpodbijanim sodbam in sklepu ni mogoče očitati.

4.Očitek pritožnika, da sodbe nimajo razlogov o tem, zakaj sodi visokopritlična hiša v premoženje zapustnika, in da nimajo razlogov glede vrednosti pritožnikovih vlaganj v sporno nepremičnino, ne drži. Sodišči prve in druge stopnje namreč ugotavljata, da hiše ni financiral pritožnik in izčrpno obrazložita, zakaj sklepata, da hiša ni bila izgrajena s prispevki pritožnika. Prav tako je pritožniku pojasnilo že Vrhovno sodišče, da se tožnik, ki v postopku ni želel sodelovati in zato ni dvigoval poštnih pošiljk, ne more učinkovito sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti, če je bil sicer pravilno vabljen na naroke in pravilno obveščen o procesnih dejanjih.

5.Ker z izpodbijanimi sodbami in sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila izločena. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik