Jedro

Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se obravnavanju naknadno vloženih dokazov niso odpovedali. Ni dovolj, da jih je sodišče pritožniku vročilo, saj velja načelo, da se dokazi izvajajo na glavni obravnavi, stranki pa mora biti dana možnost, da v dokaznem postopku sodeluje in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ker ni šlo za popolnoma nerelevantne dokaze, je sodišče s tem, ko je predčasno sklenilo glavno obravnavo brez izrecnega soglasja pravdnih strank, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženih strank zoper prepis zvočnega posnetka naroka glavne obravnave z dne 16. 5. 2014 (I. točka izreka), ugotovilo, da je prvi toženec tožnike motil v posesti dovozne poti, ki se nahaja na nepremičnini parc. št. 184/108 k. o. X in parc. št. 184/109 k. o. X s tem, da je dne 8. 11. 2013 na navedeni dostopni poti do garaže tožnikov na njihovem domačem naslovu namestil štiri ločevalne smetnjake, vidne na fotografijah v prilogi tožbe (A4) ter na ta način tožnikom onemogočil uporabo dostopne poti (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek v razmerju do prvega toženca glede namestitve vozila znamke K. je zavrnilo, prvemu tožencu pa še naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja in mu prepovedalo nadaljnje motenje.

2. Tožbeni zahtevek v razmerju do drugo in tretje tožene stranke je bil zavrnjen.

3. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil prvi toženec (v nadaljevanju toženec)in najprej navedel, da je sodišče izvajalo dokaze in nanje oprlo sklep, glede katerih tožencu ni bilo omogočeno obravnavanje ter razpravljanje pred sodiščem. Ne samo, da mu ni omogočilo primernega roka za izjasnitev o pripravljalni vlogi tožnikov, vloženi na naroku za glavno obravnavo, ampak je celo izdalo sklep na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo in upoštevalo brez dane možnosti obravnavanja pred sodiščem. Pritožnik se v zvezi s tem sklicuje na drugi odstavek 291. člena ZPP in opozarja, da se stranke niso odpovedale obravnavanju dokazov, celo nasprotno, grajale so bistveno kršitev postopka, ker je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov. Toženec je že v odgovoru na tožbo opozoril, da trditve niso konkretizirane in da zato ne more podati bolj konkretnega odgovora na tožbo. Tožniki so v tožbi podali trditve o dostopni poti oziroma o posesti dostopne poti, niso je pa opredelili. Navajanje sodišča, da pojem posest nepremičnine zajema tudi možnost dostopa do nepremičnine tako peš kot z vozili, ne morejo opravičevati izpodbijane odločbe. Sporni zemljišči sta del strnjenega stanovanjskega naselja z gosto pozidavo in relativno majhnimi parcelami. Vse parcele imajo dostop in dovoz z javne ceste. Tožniki v tožbi le trdijo, da naj bi bili moteni v posesti dostopa do garaže, torej niti ne do celotne nepremičnine, pri čemer pa nikoli niso opredelili, kje naj bi potekala dostopna pot. Konkretizacija zatrjevane dostopne poti pa je v predmetnem sporu bistvena, saj tudi sodišče ugotavlja, da gre za sodno varstvo posesti glede dovozne poti. Vsaka pot ima določen obseg, površino in določeno lego v prostoru – mikrolokacijo. Dostopne poti ne more predstavljati kar celotna nepremičnina prvega toženca ali pa nedoločen oziroma nedoločljiv del nepremičnine prvega toženca. Slednji v zvezi s tem k pritožbi prilaga kot dokaz skico meritve parcel ter podatki GURS in meni, da mu, glede na to, da mu ni bil omogočen rok za odgovor na pripravljalno vlogo, ki jo je tožeča stranka vložila na obravnavi, ni bila dana možnost, da bi te dokaze predlagal v postopku pred sodiščem prve stopnje. V postopku je prišlo celo do specifikacije tožbenega zahtevka, ki je povzročil še večjo nejasnost in nesklepčnost zahtevka. Sodišče sicer navaja, da ne gre za spremembo tožbe ampak za popravo nejasno in premalo določenih navedb, vendar le-to ne izhaja iz navedb tožeče stranke in je to stališče sodišča protispisno oziroma v nasprotju z zapisnikom glavne obravnave. Prvostopno sodišče je torej z izpodbijanim sklepom odločalo izven zahtevka tožeče stranke. Izpodbijani sklep se tudi ne da preizkusiti in je nerazumljiv. V izreku sklepa se sodišče sklicuje oziroma nalaga ravnanje po fotografijah v prilogi tožbe. Prvemu tožencu ni znano, katera fotografija je v prilogi A4 spisa. Izrek mora biti jasen, nedvoumen, razumljiv in določen, saj je na izrek sodbe vezana tako objektivna kot subjektivna meja pravnomočnosti sodne odločbe. 5. točka izreka sklepa je nerazumljiva in v neskladju z obrazložitvijo. Kaj naj bi predstavljala prva točka tožbenega zahtevka iz izreka sklepa ni razvidno. Z vozilom K. dne 8. 11. 2013 ni moglo biti storjeno nobeno očitano motilno dejanje in je tožba v tem delu prepozna ter bi moral biti ta del tožbenega zahtevka že zato zavrnjen. Odmik vozila vzdolž stanovanjske hiše prve tožnice in tretjega tožnika je vseskozi enak. Zatrjevani vzdolžni premik vozila ni v ničemer spremenil možnosti dostopa in dovoza do južnega dela parcele št. 184/109. Pritožnik nadalje meni, da za prvo tožnico zatrjevano motenje posesti niti ni moglo nastati, saj nima vozniškega izpita in ne vozi vozil, niti ni zatrjevala, da bi bila kadarkoli lastnica vozil. Na kakšen način naj bi imela prva tožnica v posesti zatrjevano dostopno pot in na kakšen način naj bi se ta manifestirala navzven, v tožbi ni pojasnjeno. Pomanjkljivo trditveno podlago nadomešča sodišče s svojimi zaključki, za katere nima podlage v trditvah. Toženec je 8. 11. 2013 premaknil zabojnike za odpadke, ta premik pa ni posegel v posest tožnikov. O načinu izvajanja posesti oziroma njenem obsegu pa bi se verodostojneje kot iz navedenih fotografij, sodišče prepričalo z ogledom. Nazadnje v pritožbi toženec še opozarja na delno neskladnost izpovedbe z zapisnikom in ponovno poudarja, da sta oba toženca in njun pooblaščenec slišala izjavo prve tožnice, ki jo je podala ob koncu njenega zaslišanja in sicer (približno) za so vozilo M. parkirali pred garažo po nasvetu pooblaščenca in bo tam parkiran do konca postopka. Res je, da se ta izjava na zvočnem posnetku ne sliši, toženec domneva da zato, ker je bila lahko prva tožnica preveč oddaljena od mikrofona ali pa, ker je pooblaščenec ravno tedaj glasno govoril v mikrofon.

4. Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V skladu z drugim odstavkom 291. člena ZPP senat lahko sklene, da konča glavno obravnavo tudi tedaj, če je treba, da se preskrbijo še kakšni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odločitev, ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaprošeni sodnik, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov. Predčasna sklenitev glavne obravnave je izjema, pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja, pa element pravice do izjave v postopku.(1)

7. Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče brez soglasja pravdnih strank upoštevalo dokaze, pridobljene po 16. 5. 2014 končani glavni obravnavi, o katerih se toženec ni mogel izjaviti oziroma mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz podatkov v spisu izhaja, da je očitek utemeljen. Sodišče je (edini) narok za glavno obravnavo dne 16.5.2014 zaključilo s pojasnilom, „da bo po izdelavi prepisa zvočnega posnetka dokončno odločilo, ali je potrebno v zadevi izvesti še dodatne dokaze, sicer pa zaenkrat sklepa, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno, zato se dokazni predlogi zavrnejo in bo zadeva zrela za razsojo ob vložitvi dodatnih fotografij in vročitvi le teh toženi stranki v izjavo.“ Obe stranki sta tako odločitev pravočasno grajali. Po naroku so tožniki vložili še dve pripravljalni vlogi s številnimi fotografijami, kar je bilo vse vročeno tožencem v izjavo. V nadaljevanju je sodišče o zadevi odločilo, ne da bi opravilo nov narok za glavno obravnavo, v izpodbijanem sklepu pa se delno tudi sklicevalo na dokaze (npr. 18. in 19. točka obrazložitve), ki so bili predloženi naknadno.

8. Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se obravnavanju naknadno vloženih dokazov niso odpovedali. Ni dovolj, da jih je sodišče pritožniku vročilo, saj velja načelo, da se dokazi izvajajo na glavni obravnavi, stranki pa mora biti dana možnost, da v dokaznem postopku sodeluje in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ker ni šlo za popolnoma nerelevantne dokaze,(2) je sodišče s tem, ko je predčasno sklenilo glavno obravnavo brez izrecnega soglasja pravdnih strank, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Glede na naravo kršitve dodatni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni.

10. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 621. Op. št. (2): Primerjaj drugi odstavek 291. člena ZPP.