Jedro

Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da A. A. nastopa le kot zastavitelj (zastavni dolžnik) ter da ni bilo podane trditvene podlage upnika glede samostojnega podjetnika posameznika - Splošna gradbena dejavnost A. A. s.p., ki je kot dolžnik sklenil Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 18008/18 z dne 4. 3. 2008, ki je predmet notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da že iz notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008 izhaja, da A. A. (fizična oseba) nastopa kot dolžnik, solidarni porok in plačnik ter zastavni dolžnik, ob tem pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe in zato za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Premoženje je tako vezano na osebo in zato ta (fizična) oseba, četudi je bila kot samostojni podjetnik iz sodnega registra izbrisana, še vedno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema. Navedeno pomeni, da tudi v primeru če bi kot dolžnik v notarskem zapisu bil opredeljen zgolj samostojni podjetnik, bi tudi po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra, kot dolžnik nastopal A. A. kot fizična oseba.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor prvega dolžnika kot neutemeljen zavrne.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje prvi dolžnik in predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ni podane krajevne pristojnosti, saj je A. A. s.p. iz Solkana in posledično spada zadeva pod Okrajno sodišče v Novi Gorici. Nadalje navaja, da upnik nima trditvene podlage glede gospodarske družbe oziroma samostojnega podjetnika – Splošna gradbena dejavnost A. A. s.p. Navaja, da izvršilnemu predlogu ni priložena kreditna pogodba iz priloge št. 1, zaradi česar je izvršilni predlog nepopoln in ga je potrebno zavreči. Pojasnjuje, da je bila nepremičnina, ki je bila zastavljena v korist banke d.d. (v nadaljevanju banka d.d.), že prodana v izvršilnem postopku in je bila banka d.d. tudi že v celoti poplačana. Dolžnik A. A. je zgolj zastavitelj, parceli 1 in 2 pa sta že bili prodani na javni dražbi pri naslovnem sodišču. Iz kupnine v višini 39.000,00 EUR, dobljene s prodajo stanovanjske hiše v izmeri 340 m2 z zemljiščem, je bila banka d.d. v celoti poplačana. Terjatev banke d.d. je torej prenehala, neobstoječe terjatve pa banka d.d. posledično ni mogla prenesti na B. d.o.o. Če jo je prenesla, je takšna cesija ničen pravni posel, zaradi neobstoja predmeta pogodbe. Nadalje navaja, da upnik nima nobene terjatve po notarskem zapisu iz leta 2018, ker dolžnik leta 2018 ni podpisal nobenega notarskega zapisnika, prav tako tega leta ni bil nikjer pri notarju. Iz izvršilnega postopka, ki ga navaja upnik, le-ta s kratko pogodbo ni pridobil nobene terjatve. Podredno dolžnik ugovarja nezapadlost predmetnega kredita oz. da ta ni določena, kakor tudi nevročitev opomina. Dejstvo je, da upnikova terjatev ni zapadla predčasno. Upnik ob tem ni dokazal višine terjatve, saj ni predložil nobenega kreditnega obračuna ali izračuna terjatve za čas trajanja kredita, prav tako pa ni predložil obračuna ali izračuna obresti. Glede na navedeno je izvršilni predlog nepopoln. Ker kredit ni zapadel v plačilo, tudi ni dopustno zahtevati izvršbe. Nadalje navaja, da je bistvena kršitev določb postopka podana, ker prvostopenjsko sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je ob vložitvi svojega ugovora predlagal dolžnik. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo sodišče zavrne, dolžniku pa naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo. Pojasnjuje, da navajanje dolžnika, da bi se naj upnik skliceval na Kratko pogodbo o odstopu kot na izvršilni naslov, ne drži, saj je upnik v predlogu jasno navedel, da je izvršilni naslov notarski zapis opr. št. SV 144/2008, kateremu pa dolžnik specificirano ne nasprotuje. Terjatev, ki je bila predlagana v izvršbo, temelji na izvršilnem naslovu, notarskem zapisu opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008, del katerega je tudi Pogodba o dolgoročnem kreditu št. 18008/18, ki je bila sklenjena z dolžnikom. V Pogodbi o potrditvi odstopa, ki je bila priložena tudi samemu predlogu za izvršbo, pa je izrecno navedeno, da se odstopa terjatev do dolžnika A. A., navedena je njegova davčna številka 81949685, temelj je kreditna pogodba, kot številka pogodbe pa je v pogodbi o potrditvi odstopa navedenih več številk, med drugim pa tudi številka 18008, saj je šlo za star kredit, ki je bil tekom let preštevilčen, kar je splošno znano pri tovrstnih bančnih poslih in poslovanju bank. Navaja, da je dolžnik nespecificirano oporekal nezapadlosti in nevročitvi opomina. Ni navedel, kaj točno bi naj bilo s tem v zvezi napačno, vsled česar so njegovi pritožbeni razlogi s tem v zvezi brezpredmetni. Nadalje navaja, da ni utemeljen ugovor krajevne nepristojnosti. Prav tako ne držijo dolžnikove navedbe, da bi naj bile nepremičnine, ki so bile zastavljene, delno že prodane, zaradi česar bi naj terjatev prenehala, kar je upnik prav tako pojasnil že v predlogu za izvršbo, kjer je v točki II obrazložil višino terjatve na način, da je pojasnil tudi, da je bil upnik Nova KBM d.d. tudi že delno poplačan s prodajo nepremičnine ID znak parcela ... 890/3, ostal pa je nepoplačan še del glavnice, kar je upnik dokazal tudi s predložitvijo sklepa o razdelitvi z dne 20. 6. 2019. Nadalje dolžnik ne navede, katerih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo, so pa bili tudi sicer njegovi dokazni predlogi povsem nepotrebni, kar je pravilno obrazložilo tudi prvostopenjsko sodišče v 24. točki izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče druge stopnje uvodoma odgovarja na pritožbene navedbe o neobstoju krajevne pristojnosti. Iz vpogleda v evidenco Centralnega registra prebivalstva izhaja, da ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, Maribor. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je upnik v predlogu za izvršbo med drugim predlagal tudi izvršbo na nepremičnini, ki ležita na območju Okrajnega sodišča v Mariboru. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače.1 Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe, če pa je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.2 Pri tem je potrebno upoštevati tudi določila o izključni krajevni pristojnosti, ki se uporabijo v primeru izvršbe na nepremičnine,3 vsled česar ni dvoma, da je podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru (tako tudi točka 13, 14 in 15 obrazložitve).

7. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da A. A. nastopa le kot zastavitelj (zastavni dolžnik) ter da ni bilo podane trditvene podlage upnika glede samostojnega podjetnika posameznika – Splošna gradbena dejavnost A. A. s.p.,4 ki je kot dolžnik sklenil Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 18008/18 z dne 4. 3. 2008, ki je predmet notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da že iz notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008 izhaja, da A. A. (fizična oseba) nastopa kot dolžnik, solidarni porok in plačnik ter zastavni dolžnik, ob tem pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe in zato za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1).5 Premoženje je tako vezano na osebo in zato ta (fizična) oseba, četudi je bila kot samostojni podjetnik iz sodnega registra izbrisana, še vedno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema.6 Navedeno pomeni, da tudi v primeru če bi kot dolžnik v notarskem zapisu bil opredeljen zgolj samostojni podjetnik, bi tudi po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra, kot dolžnik nastopal A. A. kot fizična oseba.

8. Ne glede na zgoraj navedeno pa je pritožba utemeljena. Dolžnik je v predmetnem postopku ugovarjal, da upnik ni izkazal prehoda terjatve, sodišče prve stopnje pa je ugovor dolžnika o neobstoju aktivne legitimacije zavrnilo z utemeljitvijo, da iz navedb in priloženih dokazil upnika izhaja, da je sedanji upnik (B. d.o.o.) izkazal, da je terjatev iz izvršilnega naslova prešla nanj s tem, ko je štelo prenos terjatve na novega upnika (na podlagi Kratke pogodbe o prenosu terjatve) za veljaven (točka 17 obrazložitve).

9. Iz podatkov v spisu izhaja da je upnik predlagal izvršbo zoper prvega dolžnika na podlagi izvršilnega naslova in sicer neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke C. C. iz Maribora opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008 sklenjenega za zavarovanje terjatve, ki izhaja iz Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 18008/18 z dne 4. 3. 2008, medtem ko je svojo aktivno legitimacijo oziroma prehod terjatve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ izkazoval s Kratko pogodbo o prenosu z dne 1. 9. 2021 s prilogami. Iz vpogleda v priloženo Kratko pogodbo o prenosu z dne 1. 9. 2021 in prilog izhaja, da se prenos zoper dolžnika A. A. nanaša na odstop pogodbe št. 53028815, 180801037253, 1800820, kot datum pogodbe pa je naveden datum 1. 8. 2018. Sodišče druge stopnje dopušča možnost, da je prišlo do preštevilčenja kreditne pogodbe, vendar je kot zadnja številke pogodbe v priloženi tabeli navedena št. 1800820 in ne številka 1800818 ali 18008/18, kar pa sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo oziroma se do teh neskladij med navedbami in predloženimi listinami ni opredelilo.

10. Sodišče druge stopnje nadalje pojasnjuje, da držijo dolžnikove pritožbene navedbe o tem, da upnik ni izkazal predčasne zapadlosti terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008 sklenjenega na podlagi pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 18008/18 z dne 4. 3. 2008, ki bi naj po navedbah upnika v celoti zapadla v plačilo dne 12. 3. 2012.7 Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, kot dokaz zapadlosti zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Upnik lahko namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku.8 Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz navedenega notarskega zapisa in pogodbe o dolgoročnem kreditu izhaja, da je zadnji obrok zapadel v plačilo dne 10. 4. 2018. Navedeno pomeni, da upnik v predmetnem izvršilnem postopku ne bi rabil dokazati predčasne zapadlosti terjatve v primeru če bi štel, da je terjatev zapadla v plačilo dne 10. 4. 2018, saj bi se v tem primeru štelo, da je zapadlost terjatve razvidna že iz predlogu priloženega notarskega zapisa. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa oprlo prav na to, da bi naj bila zapadlost terjatve razvidna že iz priloženega notarskega zapisa (točka 11 obrazložitve), ob tem pa spregledalo dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, da je celotna terjatev zapadla v plačilo že dne 12. 3. 2012 in da je izračun terjatve pred opravljenim delnim plačilom opravil v skladu s stanjem na dan 1. 6. 2012 in ne v skladu s stanjem na dan 10. 4. 2018. 11. Ob tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v primeru kredita iz pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 18008/18 z dne 4. 3. 2008 ne gre za potrošniški hipotekarni kredit,9 zato upnik pred odstopom od kreditne pogodbe dolžniku ni rabil zagotoviti primernega dodatnega roka za plačilo zapadlih obveznosti.10 Nepravilno je torej razlogovanje dolžnika, da bi moral upnik dolžniku vročiti opomin.

12. Ker sklep vsebuje razloge, ki so med seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in so ti tudi v neskladju z listinami v sodnem spisu (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je obremenjen s takšnimi napakami, da ga je bilo treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj gre za bistvene kršitve določb postopka, ki jih sodišče druge stopnje samo ne more sanirati (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je treba pritožbi prvega dolžnika ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, na preostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene procesne kršitve in se opredeliti do tega ali je upnik uspel izkazati prehod terjatve. Če bo ugotovilo, da je prehod terjatve izkazan in aktivna legitimacija podana, se bo v nadaljevanju moralo opredeliti tudi do ugovora (predčasne) zapadlosti terjatve in pri tem upoštevati pojasnila iz 10. točke obrazložitve tega sklepa. Po ugotovitvi vseh odločilnih dejstev bo moralo odločiti o utemeljenosti zahtevane izvršbe zoper prvega dolžnika.

14. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Prvi odstavek 35. člena ZIZ. 2 Drugi in tretji odstavek 35. člena ZIZ. 3 Prvi odstavek 166. člena ZIZ določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače. 4 A. A. s.p je bil izbrisan iz sodnega registra dne 19. 5. 2009. 5 VSC sodba Cp 609/2016. 6 O navedenem je upnik v predlogu za izvršbo z dne 6. 5. 2022 tudi podal trditveno podlago ter predložil izpis iz sodnega registra. 7 Iz podatkov v spisu izhaja, da upnik predlogu za izvršbo ni predložil nobenega dokaza o predčasni zapadlosti terjatve na dan 12. 3. 2012. 8 Tretji odstavek 20. a člena ZIZ. 9 Namen koriščenja kredita so bila trajna obratna sredstva, prejemnik kredita pa je bil samostojni podjetnik in ne potrošnik. 10 13. člena Zakona o potrošniških kreditih, veljaven v času sklenitve pogodbe.