Jedro

Tožnika so v postopku, ki je pravnomočno končan, zastopali odvetniki, ki so bili pooblaščeni na podlagi njegovega pisnega pooblastila. Iz tega razloga se v predlogu za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je prava neuka stranka in da svojih pravic ni mogel zavarovati v predhodnem postopku, vse dokler ni pridobil spisa v odvetniški pisarni svojih pooblaščencev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 17. 8. 2011, s katerim je predlog tožnika za obnovo postopka z dne 12. 8. 2011 (datiran z 18. 7. 2011) zavrglo (1. točka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (2. točka).

Tožnik vlaga pritožbo zoper navedeni sklep iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka iz 10. točke 394. člena ZPP, 8. točke 1. odstavka 396. člena ZPP in 2. odstavka 395. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga v celoti razveljavi ter predlogu za obnovo postopka z dne 18. 7. 2011 v celoti ugodi in v predmetni zadevi obnovo postopka dovoli. Navaja, da je v predlogu za obnovo postopka navajal, da je pri odvetniku P.V. prejel celoten spis opr. št. II Pd 724/97 šele konec marca 2009, kjer se je o prisotnosti priče M.R., M. 2/c, ..., seznanil, da je postopek pravnomočno končan, zato je predlagal znotraj petletnega zastaralnega roka po 1. odstavku 396. člena ZPP in 396. člena ZPP obnovo postopka, saj kot prava neuka stranka ni mogel uveljavljati svojih pravic v prejšnjem postopku, vse dokler ni dobil predmetnega spisa konec marca 2009 v omenjeni odvetniški pisarni. Ker je petletni zastaralni rok za vložitev obnove postopka v smislu 3. odstavka 396. člena ZPP začel teči od marca 2009 dalje, je tako vložil predlog za obnovo postopka pravočasno. Tožnik podaja predlog za zaslišanje priče M.R.. Glede ostalih navedb pa vztraja pri že vloženem predlogu za obnovo postopka z dne 18. 7. 2011, kot je razvidno iz obrazložitve.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva, ali pa najde in pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva, oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Zaradi navedenih okoliščin se sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odstavek 395. člena ZPP). Skladno z določili 396. člena ZPP pa se predlog za obnovo lahko vloži v 30-ih dneh in sicer v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova oziroma nova dokazila. Tretji odstavek 396. člena ZPP tudi določa, da če poteče pet let od dneva, ko je odločba postala pravnomočna, pa se obnova postopka ne more več predlagati, razen če se zahteva obnova postopka iz razloga, ki je naveden v 2. točki 394. člena ZPP (če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem) in 4. točki 394. člena ZPP (če se je postopkov udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom, ali če je pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda, oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena).

Pritožbeno sodišče enako kot že sodišče prve stopnje ugotavlja, da je predlog za obnovo postopka prepozen, saj je sodba postala v tej zadevi pravnomočna 23. 4. 2004, predlog za obnovo postopka pa je bil vložen 12. 8. 2011, torej po preteku petletnega objektivnega roka za podajo predloga za obnovo postopka iz 3. odstavka 396. člena ZPP. Sicer pa se je tudi strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal, da ni mogel uveljavljati dejstev, na katera se sklicuje v predlogu za obnovo postopka, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan in dejstva, ki jih zatrjuje tožnik (disciplinski postopek ni bil izpeljan v treh mesecih, kot je določal zakon), tudi ne predstavljajo novih dejstev. Tožnika so v prejšnjem postopku zastopali odvetniki M.B., P.V. in Z.H. in ... (splošno pooblastilo z dne 9. 7. 1997 in pooblastilo za vložitev revizije dne 12. 5. 2004), pri čemer je pooblaščenec oseba, ki v imenu in za račun stranke v mejah pooblastila opravlja procesna dejanja. Procesna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec, imajo enak učinek kot če bi jih opravljala stranka sama, kot to določa 92. člen ZPP. Skladno z določili 93. člena ZPP stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana, obseg pooblastila pa skladno z določili 94. člena ZPP določi stranka (v konkretnem primeru splošno pooblastilo). Pooblastilo pooblaščencem je bilo tudi pisno in tako se ne more tožnik sklicevati na to, da je prava neuka stranka in da ni mogel uveljavljati svojih pravic iz prejšnjem postopku, in to vse dokler ni pridobil predmetnega spisa konec marca leta 2009 v odvetniški pisarni svojih pooblaščencev. Pa tudi sicer je potrebno ugotoviti, da bi lahko tožnik že pred pravnomočnostjo tega postopka navajal dejstva, ki jih navaja sedaj v predlogu za obnovo postopka, navedena dejstva namreč niso nova, saj je bilo tožniku (in njegovemu pooblaščencu) že v postopku pred sodiščem prve stopnje znano, kdaj je tožnik storil očitane kršitve, kdaj je bil zoper njega uveden disciplinski postopek in kdaj mu je delovno razmerje prenehalo.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 365. člena ZPP.