Dostop Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov do podatkov o lastnikih vseh zemljišč v RS

Datum

20.02.2023

Številka

07120-1/2023/69

Kategorije

Pravne podlage, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste na naslov Geodetske uprave RS prejeli dopis Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad), za dostop do podatkov o vseh zemljiščih v Republiki Sloveniji vključno s podatki o lastnikih zemljišč. Sklad ima v Zakonu o skladu zapisano pravno podlago za dostop do podatkov o zemljiščih, s katerimi Sklad upravlja in gospodari. Menite, da bi potreboval Sklad konkretnejšo pravno podlago, če želi dostop do osebnih podatkov vseh lastnikov zemljišč v Sloveniji (in ne zgolj tistih, s katerimi upravlja in gospodari). Obenem razumete težave pri poslovanju Sklada, če do omenjenih podatkov ne pride na dovolj enostaven način. V sodelovanju z nami želite poiskati ustrezno razlago obstoječih predpisov v obdobju, dokler se ta pravica v zakonu natančneje ne opredeli.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP na podlagi predstavljenih okoliščin in pregleda relevantne zakonodaje meni, da zakon Skladu dovoljuje zgolj tisto (natančno opredeljeno) obdelavo osebnih podatkov, ki se nanaša na gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije, in ne obdelavo podatkov o vseh zemljiščih v Republiki Sloveniji vključno s podatki o lastnikih zemljišč.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma želimo sporočiti, da vam v tem trenutku podajamo mnenje, ki vam lahko služi kot izhodišče za interno razpravo in razpravo s Skladom, saj menimo, da je pisno posredovanje našega stališča na tem mestu ustreznejša in lahko služi v večjo pomoč.

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora temeljiti na ustrezni in zakoniti pravni podlagi. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

privolitev (točka a)),

sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b)),

zakon (točka c)),

zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d)),

izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),

zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f)).

Dne 26. 1. 2023 je v veljavo stopil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ureja nekoliko drugače, kot je to veljalo za ZVOP-1.

V vašem primeru sta pomembni dve določbi ZVOP-2 glede obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju, in sicer določba drugega in četrtega odstavka 6. člena ZVOP-2. Drugi odstavek določa, da je obdelava zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih, ki temeljijo na točkah c) in e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Četrti odstavek 6. člena ZVOP-2 pa določa še, da se ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

V konkretnem primeru je treba najprej ugotoviti, ali bi bila možna obdelava osebnih podatkov na podlagi točke c) ali na podlagi točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ki urejata obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. Iz določb Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZSKZ) izhaja, da je treba kot primarno pravno podlago upoštevati ZSKZ v povezavi s točko c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, torej ker je obdelava »potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.«

13. člen ZSKZ določa, kateri osebni in drugi podatki se obdelujejo v evidenci iz tretje alinee 4. člena in da Sklad te podatke zbira tako, da vpogleduje, prepisuje, izpisuje in v evidenco prenaša podatke iz (med drugim) zemljiškega katastra in katastra stavb, s katerimi upravlja Geodetska uprava RS. Navedeni 13. člen ZSKZ, vključno z nameni obdelave osebnih podatkov, je treba brati v povezavi s 4. členom ZSKZ. Slednji v tretji alineji prvega odstavka določa, da Sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije v skladu s sprejeto razvojno politiko Republike Slovenije, predpisi in svojimi akti ter pri tem opravlja zlasti naslednje naloge (…): upravlja in vodi evidenco o pravnih in stvarnih lastnostih nepremičnin, s katerimi gospodari po tem zakonu, za namene učinkovitega izvrševanja upravnih nalog sklada ter drugih organov ali organizacij po tem zakonu.

IP na podlagi vsega navedenega meni, da zakon Skladu dovoljuje zgolj tisto (natančno opredeljeno) obdelavo osebnih podatkov, ki se nanaša na gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije, kar je Skladova zakonsko opredeljena naloga, in ne obdelavo podatkov o vseh zemljiščih v Republiki Sloveniji vključno s podatki o lastnikih zemljišč.

Nadalje pa že omenjena točka e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe v povezavi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2 določa tudi, da se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

V primeru zanašanja na to pravno podlago, bi moral Sklad za pridobivanje osebnih podatkov vseh lastnikov zemljišč v Republiki Sloveniji dokazati, da jih »nujno potrebuje za izvrševanje svojih zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti« ter da s tovrstno obdelavo ne bi »posegel v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«

V zvezi s samim postopkom posredovanja osebnih podatkov (oziroma »pridobivanja« z vidika Sklada) pa bi vas želeli napotiti na določbi 39. in 41. člena novega ZVOP-2, ki določata okvire in postopek samega posredovanja osebnih podatkov. Prvi odstavek 39. člena ZVOP-2 tako določa, da osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja (…), če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom tega zakona, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo.

Sam postopek z zahtevo (torej tudi obvezno vsebino zahteve) je opredeljen v 41. členu ZVOP-2.

V kolikor bi Sklad želel pridobivati osebne podatke, ki presegajo podatke o kmetijskih zemljiščih in kmetijah v lasti Republike Slovenije, s katerimi gospodari v skladu z ZSKZ, bi moral skladno s točko e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, v povezavi s četrtim odstavkom ZVOP-2:

- izkazati, da konkretne podatke nujno potrebuje za izvrševanje svojih zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti;

- dokazati, da s tovrstno obdelavo ne bi posegel v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo;

- izpolniti obveznosti iz 41. člena ZVOP-2 glede posredovanja osebnih podatkov, vključno s pravno podlago in namenom obdelave osebnih podatkov.

IP na tem mestu opozarja še na tri pomembna načela varstva osebnih podatkov iz prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, in sicer, da morajo biti osebni podatki:

- obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki („zakonitost, poštenost in preglednost“);

- zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni („omejitev namena“);

- ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo („najmanjši obseg podatkov“);

V zvezi z načelom preglednosti oz. transparentnosti naj posebej poudarimo obveznost informiranja posameznikov o obdelavi osebnih podatkov v skladu s 14. členom Splošne uredbe, kar posebej velja v primerih, ko zakon ne določa izrecno, kateri osebni podatki posameznikov se obdelujejo, za katere namene in na kateri pravni podlagi. V zvezi z načelom omejitve namena je treba poudariti, da Sklad ne sme obdelovati osebne podatke za druge namene kot za tiste, za katere jih je (zakonito) pridobil. Glede načela najmanjšega obsega podatkov oziroma načela sorazmernosti pa poudarjamo, da Sklad ne sme pridobivati podatkov, ki niso potrebni za namene, za katere se zakonito obdelujejo.

IP za zaključek navaja, da v tem trenutku ne vidi zakonite možnosti, da bi Sklad pridobival »za namene gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije« tudi osebne podatke, povezane z vsemi zemljišči v Republiki Sloveniji, vključno s podatki o lastnikih zemljišč. Seveda pa izven nadzornega postopka IP ne more presojati konkretnih obdelav; navedeno mnenje lahko služi le kot usmeritev za snovanje zakonitih obdelav osebnih podatkov.

V upanju, da vam bo podan odgovor koristil, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka