Jedro

Za razliko od sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi, ki v 21. členu določa, da se v primeru časovne omejenosti pravice, vpiše tudi podatek o dnevu prenehanja te pravice, je prej veljavni Zakon o zemljiški knjigi v drugem odstavku 14. člena določal, da se vpiše čas trajanja te pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli izbris pravice prepovedi odtujitve.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica s sklepom z dne 11.6.2012, odločila, da pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa ni dovoljen vpis prenehanja pravice prepovedi odtujitve, vpisane v korist imetnice S.K. Zemljiškoknjižna sodnica je ugovor zoper navedeni sklep zavrnila z obrazložitvijo, da v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki določa, da če je pri pravici, ki je časovno omejena, vpisan podatek o dnevu prenehanja te pravice, pogojev za vknjižbo prenehanja te pravice ni treba dokazovati s posebno listino. Po prepričanju prvostopenjskega sodišča vknjižbe prenehanja takšne pravice ni potrebno dokazovati s posebno listino le v primeru, če je v zemljiški knjigi vpisan datum prenehanja pravice, prenehanje pravice mora torej biti natančno določen z datumom in dovolj, da je določljivo, kakor je v ugovoru menil predlagatelj.

Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj, ki meni, da v obravnavanem primeru določbe ZZK-1 niso bile pravilno uporabljene in bi prvostopenjsko sodišče moralo predlogu za vknjižbo izbrisa prepovedi odsvojitve ugoditi.

Pritožba je utemeljena.

Za razliko od sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58-2857/03 s spremembami), ki v 21. členu določa, da se v primeru časovne omejenosti pravice, vpiše tudi podatek o dnevu prenehanja te pravice, je prej veljavni Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 33/95) v drugem odstavku 14. člena določal, da se vpiše čas trajanja te pravice. Pravna pravila zemljiškoknjižnega prava, ki so se uporabljala pred Zakonom o zemljiški knjigi iz leta 1995 posebnih določb o načinu vpisa in izbrisa časovno omejenih pravic niso imela. V predmetni zadevi je bila prepoved odtujitve vknjižena na podlagi sklepa o dedovanju D 1 z dne 12.12.1991, torej v času, ko so se uporabljala pravna pravila zemljiškoknjižnega prava. Iz sklepa o dedovanju D 1, ki je bil izdan 12.2.1991 in pravnomočen 1.4.1991 ter na podlagi katerega je sodišče po uradni dolžnosti dne 23.1.1992 vložilo predlog za vpis (Dn. št. 2), je razvidno,da je datum prenehanja izvedene pravice vpisan na določljiv način. Pravica je bila vpisana v zemljiško knjigo z datumom 23.1.1992 za dobo 20 let. Zemljiškoknjižni predlog za izbris navedene pravice je bil vložen 3.5.2012, kar pomeni, da je preteklo več kot 20 let tako od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, kakor tudi od vknjižbe prepovedi odsvojitve, ki je začela učinkovati 23.1.1992. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).