Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 27/2013

ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.27.2013 Upravni oddelek

dodelitev nagrade študentu javni razpis poziv k oddaji vlog nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Upravno sodišče
12. november 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V postopkih javnih razpisov je po ustaljeni upravno-sodni praksi potrebno natančno presoditi materialne in procesne vidike spora. Javni razpis in izbira sta tudi v funkciji varovanja enakih možnosti kandidatov iz 14. člena Ustave RS, da pod enakimi pogoji konkurirajo za javna sredstva. Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javno-pravno stvar in ne le za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Pri postopku javnega razpisa gre namreč za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na razpis prijavili, ključnega pomena.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Medvode MZ1/12 z dne 17. 10. 2012 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Občinska uprava Občine Medvode (v nadaljevanju prvostopenjski organ) vlogo tožnice za dodelitev nagrade iz javnega poziva k oddaji vlog za dodelitev nagrad študentom Občine Medvode za študijsko leto 2011/2012 zavrnila. Kot podlago je prvostopenjski organ navedel Pravilnik o nagradah študentov Občine Medvode (v nadaljevanju Pravilnik) ter javni poziv, objavljen 8. 9. 2012 v glasilu Sotočje, na TV Medvode ter na spletnih straneh občine Medvode. Z navedenim pozivom je občina pozvala študente iz Občine Medvode, da z vlogo zaprosijo za denarno nagrado v skladu s Pravilnikom. Javni poziv v 2. točki določa pogoje za pridobitev nagrade. Vloge je pregledala in ocenila strokovna komisija na podlagi meril iz 8. člena Pravilnika. Komisija je ugotovila, da je potrebno tožničino vlogo zavrniti, ker ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke javnega poziva. Iz vloge in priloženih prilog je bilo razvidno, da je tožnica uspešno opravila letnik podiplomskega študija, zaradi tega do nagrade na podlagi javnega poziva ni upravičena. Predmet nagrade študentov je namreč lahko le v študijskem letu 2011/2012 opravljen letnik dodiplomskega študija, ne pa tudi podiplomskega. Iz ravni visokošolske izobrazbe je bilo razvidno, da je naslednja stopnja po magisteriju stroke (druga bolonjska stopnja), ki jo je v študijskem letu 2010/2011 pridobila tožnica, doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja), ne pa magisterij znanosti (prejšnji študijski program). Tožnica pa je v svoji vlogi navedla ravno slednjega.

Župan Občine Medvode (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je pritožbo zavrnil. Neutemeljeni so ugovori tožnice, da je študijski program, ki ga je zaključila v študijskem letu 2011/2012 nadgradnja študijskega programa, ki ga je zaključila v študijskem letu 2010/2011 in za katerega ji je bila s strani Občine Medvode tudi že dodeljena nagrada za opravljen magisterij stroke. Nov študijski program ima po navedbah tožnice v Belgiji veljavo osme stopnje izobrazbe, zato je upravičena do nagrade za opravljen magisterij znanosti. Kolikor pa organ meni da ne, pa je upravičena do nagrade za opravljen magisterij stroke. Drugostopenjski organ kot podlago navaja 233. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 9. člen Pravilnika. Pri odločanju je drugostopenjski organ upošteval mnenje Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, da se na podlagi 33. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis) študijski program, ki ga je tožnica zaključila v študijskem letu 2011/2012 v Republiki Sloveniji umešča v drugo stopnjo študijskega izobraževanja, kamor sodita magistrski in enovit magistrski študij. Študent, ki uspešno dokonča enega od teh dveh programov, pridobi strokovni naslov magister stroke. Ker je tožnica v svoji vlogi uveljavljala pravico do nagrade za opravljen magisterij znanosti za katero ne izpolnjuje pogojev, do nagrade ni upravičena. Čeprav je tožnica navedla, da kolikor bo njena pritožba zavrnjena, uveljavlja nagrado za opravljen magisterij stroke, je potrebno tudi to zavrniti, saj se je rok za vložitev vlog na podlagi javnega poziva iztekel 10. 10. 2012. V zvezi z ugovorom tožnice, da bi jo morala občinska uprava pozvati na dopolnitev vloge, kolikor ne bi bila popolna, Pravilnik določa, da bo občinska uprava na dopolnitev pozvala le tiste vlagatelje, pri katerih iz predloženih dokumentov ne bo mogoče ugotoviti upravičenosti do nagrade.

Tožnica v tožbi navaja, da je prvostopenjski organ vlogo za dodelitev nagrade študentu na podlagi javnega poziva Občine Medvode k oddaji vlog za dodelitev nagrad študentom Občine Medvode v letu 2012 prejel 14. 9. 2012. Iz točke 2 vloge je razvidno, da je tožnica obkrožila kombinacijo „b) opravila magisterij znanosti ali specializacijo po univerzitetnih programih“ in „b) bolonjski“. Tožnica je ocenila, da se program, ki ga je v študijskem letu 2011/2012 zaključila v Belgiji, skladno z ravni visokošolske izobrazbe v Republiki Sloveniji, umešča v isto raven kot magisterij znanosti in specializacija po univerzitetnih programih. Tožnica meni, da bi ji skladno s predmetnim javnim pozivom pripadala nagrada za magisterij stroke (druga bolonjska stopnja). Glede na to, da je podala zahtevek v višini 986,00 EUR, bi drugostopenjski organ z odločitvijo, da tožnici pripada nagrada za magisterij stroke (druga bolonjska stopnja) v višini 732,00 EUR odločal v okviru zahtevka, v skladu z določbo 253. člena ZUP.

Glede navedbe, da je zamudila rok za vložitev vloge na podlagi javnega poziva, ki se je iztekel 10. 10. 2012, tožnica meni, da ne gre za dopolnjeno vlogo, temveč za predlog drugostopenjskemu organu, da odloči v mejah zahtevka, skladno z 253. členom ZUP. Sklicuje se na 7. člen ZUP in meni, da bi morala oba organa upoštevati neukost stranke. Tožnica je v 2. točki vloge obkrožila kombinacijo „b) opravila magisterij znanosti ali specializacijo po univerzitetnih programih“ in „b) bolonjski“, ki glede na slovenski visokošolski sistem in neuradno informacijo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo, šport, sploh ni mogoča. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je tožnica opravila magisterij stroke, za katerega je nagrado že prejela v študijskem letu 2010/2011, čemur tožnica tudi ne ugovarja, vendar meni, da gre v obravnavanem primeru za drug program in sicer za „Master of Teology and Religious Studies“, to pa je program za katerega uveljavljala nagrado za študijsko leto 2011/2012 in ga je opravljala na Univerzi v Leuvenu v Belgiji. Meni, da gre za nadgradnjo predhodno navedenega programa. Tako gre za dva različna programa. Glede na Pravilnik ter pogoje predmetnega javnega poziva pa ne izhaja, da lahko študent pridobil nagrado le enkrat. Namen javnega poziva Občine Medvode je nagrajevati študente, ki so uspešno zaključili letnik dodiplomskega študija oziroma pridobili naslov po programu podiplomskega študija. Tožnica izpolnjuje vse pogoje iz javnega poziva tako iz 1. kot tudi iz 2. točke. Je državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Občini Medvode. V študijskem letu 2011/2012 je pridobila naslov magisterij stroke oziroma diplomo za podiplomski študijski program „Master`s of Arts in Advanced Studies in Theology and Religion“ na univerzi v Leuvenu v Belgiji in s tem naziv magisterij stroke. Prav tako tudi še ni dopolnila 35. let saj je rojena 13. 11. 1985. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da tožnici pripada nagrada v višini 732,00 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da naj sodišče izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi, op. sodišča) in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnica uveljavljala nagrado za opravljen magisterij znanosti. Tožničina vloga je bila zavrnjena, ker je prvostopenjski organ menil, da je tožnica študentka bolonjskega študijskega programa (kar je razvidno iz njene vloge), ki je v študijskem letu 2010/2011 opravila magisterij stroke (2. bolonjska stopnja), naslednja (3. bolonjska stopnja) na bolonjskem študijskem programu pa je doktorat znanosti. Magisterij znanosti, ki ga v vlogi uveljavlja tožnica, pa je naziv, ki ga pridobijo študentje prejšnjih (starih) študijskih programov, kar izhaja iz primerjave ravni visokošolske izobrazbe, objavljenem na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Tožba je utemeljena.

Po vsebini je med strankama sporno, ali je bila vloga tožnice, ki jo je podala na predmetni javni poziv ocenjena v skladu z razpisnimi merili ter v tej povezavi z ustavno-pravnimi načeli, predvsem načelom nediskriminatornosti. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila tožničino vlogo na javni poziv, ker naj ne-bi izpolnjevala razpisnih pogojev 2. točke predmetnega javnega poziva. Javna sredstva tega javnega poziva so bila namenjena študentom Občine Medvode, ki so v letu 2011/2012 opravili letnik dodiplomskega študija, pridobili diplomo ali naslov po specialističnem, magistrskem ali doktorskem študiju. Tudi na podlagi prvega odstavka 4. člena Pravilnika je pogoj za pridobitev nagrade uspešno opravljen letnik, diploma, magisterij, specializacija ali doktorat. Tožnica je v študijskem letu 2010/2011 že prejela denarno nagrado Občine Medvode za opravljen magisterij stroke, kar med strankama ni sporno. Nato se je septembra 2012 prijavila tudi na javni poziv za študijsko leto 2011/2012 in uveljavljala nagrado za opravljen magisterij znanosti. Iz točke 2 vloge nesporno izhaja, da je tožnica obkrožila kombinacijo „b) opravila magisterij znanosti ali specializacijo po univerzitetnih programih“ in „b) bolonjski“. Tožničina vloga je bila zavrnjena, ker je prvostopenjski organ menil, da je tožnica študentka bolonjskega študijskega programa (kar je razvidno iz njene vloge), ki je v študijskem letu 2010/2011 opravila magisterij stroke (2. bolonjska stopnja), naslednja (3. bolonjska stopnja) na bolonjskem študijskem programu pa je doktorat znanosti. Pri tem pa razlogov za takšno obrazložitev prvostopenjski organ ni navedel. Med strankama pa je sporna ravno uvrstitev študijskega prigrama „Master`s of Arts in Advanced Studies in Theology and Religion“, ki ga je končala v letu 2012 na univerzi v Leuvenu v Belgiji in za katerega je vložila predmetno vlogo.

Določba 33. člena ZVis opredeljuje študijski programe za pridobitev izobrazbe. Ti se razvrščajo v tri stopnje: a) prva stopnja – visokošolski strokovni študijski programi – univerzitetni študijski programi; b) druga stopnja – magistrski študijski programi – enoviti magistrski študijski programi; c) tretja stopnja – doktorski študijski programi. Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi. Visokošolski strokovni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju. Univerzitetni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju zahtevnega dela. Sestavni del teh programov je lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju ali sodelovanje pri raziskovalnem delu. Magistrski študijski programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge. Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti iz četrtega in petega odstavka tega člena. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpisa se zanje uporabljajo določbe zakona za univerzitetne študijske programe prve stopnje. Enoviti magistrski študijski programi se lahko oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v Republiki Sloveniji. Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge. Cilji in izhodišča za oblikovanje študijskih programov se podrobneje določijo v nacionalnem ogrodju visokošolskih kvalifikacij. Podlaga za presojo upravnega organa stopnje izobrazbe in pridobljenega naziva je lahko le navedena zakonska določba, v skladu z načelom zakonitosti.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnica za študijsko leto 2011/2012 predložila certifikat, iz katerega je razvidno, da je 5. 7. 2012 pridobila diplomo, s katero je zaključila podiplomski študijski program „Master`s of Arts in Advanced Studies in Theology and Religion“ na Univerzi Katholieke Universiteit Leuven v Belgiji. Tožnica navaja, da iz opisa programov „Master`s students“ izhaja, da je program, ki ga je zaključila v študijskem letu 2011 „advanced master`s programme“, kar pomeni neke vrste specializacija, oziroma je program namenjen prehodu na doktorski program. Od Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je 22. 10. 2012 prejela neuradno informacijo, da je v Belgiji naveden program umeščen v drugo stopnjo visokošolskega študija, ter da je glede na skupni evropski visokošolski prostor s tremi stopnjami v visokem šolstvu, v katerega sta vključena tako Belgija kot Slovenija, izobraževanje za pridobitev „Master`s of Advanced Studies“ v Sloveniji primerljivo z izobraževanjem po študijskih programih za pridobitev izobrazbe, ki se v Sloveniji umeščajo v drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja, skladno z določbo 33. členom ZVis. Navedenega pa tako prvostopenjski, kot tudi drugostopenjski organ nista presodila in svojih zaključkov v obrazložitvi upravnih odločb tudi nista navedla. Med strankama ni sporno, da je tožnica za opravljen magisterij stroke v študijskem letu 2010/2011 že prejela nagrado. Iz točke 2 obravnavane vloge tudi nesporno izhaja, da je tožnica obkrožila kombinacijo „b) opravila magisterij znanosti ali specializacijo po univerzitetnih programih“ in „b) bolonjski“, za katero pa tožnica meni, da sploh ni mogoča in da bi jo moral prvostopenjski organ pozvati, da vlogo popravi, do česar se tožena stranka ni opredelila. Iz točke 3 predmetnega javnega poziva namreč izhaja, da bo prvostopenjski organ pozval na dopolnitev vloge tiste kandidate, pri katerih iz predloženih dokumentov ne bo mogoče ugotoviti upravičenosti do nagrade. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako niso razvidni razlogi za ovrednotenje in uvrstitev tožničinega študija, ki ga je končala v letu 2012 in predloženega certifikata Univerze Katholieke Universiteit Leuven v Belgiji.

Na podlagi določbe 214. členu ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na kateri je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe pa tudi onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku, kar je v nasprotju z določbo 22. člena Ustave Republike Slovenije. Pravica tožnice do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno izvedenih dokazov. Po presoji sodišča dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka 214. člena ZUP), izpodbijana odločba nima razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov (3. točka 214. člena ZUP) ter za odločitev v zadevi (5. točka 214. člena ZUP). Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena ZUS-1. V postopkih javnih razpisov oziroma v predmetni zadevi javnega poziva k oddaji vlog za dodelitev proračunskih javnih sredstev Občine Medvode študentom Občine Medvode v študijskem letu 2011/2012 je po ustaljeni upravno-sodni praksi potrebno natančno presoditi materialne in procesne vidike spora. Javni razpis in izbira sta tudi v funkciji varovanja enakih možnosti kandidatov iz 14. člena Ustave RS, da pod enakimi pogoji konkurirajo za javna sredstva. Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javno-pravno stvar in ne le za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Pri postopku javnega razpisa gre namreč za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na razpis prijavili, ključnega pomena.

Po povedanem je bilo materialno pravo napačno uporabljeno (ZVis) in dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izpodbijana odločba je nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi druge in četrte točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1, vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Sodišče je na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločala brez glavne obravnave.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia