Jedro

Dedič s predlogom, da sodišče presodi, komu pripada osebni avtomobil, ne more doseči niti spremembe sklepa o dedovanju niti izdaje dopolnilnega sklepa o dedovanju, saj je o tem že bilo odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dediča G. R. z dne 7. 6. 2012 „za izdajo sklepa o dedovanju po pokojni R. A. za zapustničin avtomobil. Prevzemnik avtomobila je G. R. Dedič G. R. je zoper sklep o zavrženju njegovega predloga vložil pravočasno pritožbo. V laični pritožbi obširno opisuje, kako je pridobival avtomobile od leta 1969 dalje, kdo jih je uporabljal, in da je popravila le-teh sam financiral. Glede avtomobila B. navaja, da sta ga z ženo kupila leta 1993 in da mu ga sedaj D. in sin, čeprav ga sama ne potrebujeta, ne izročita, vzrok za to pa je zemlja. Smiselno predlaga, da višje sodišče presodi, komu pripada avto B. Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ni navedel, iz katerih dopustnih pritožbenih razlogov izpodbija uvodoma navedeni sklep, zato je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo zgolj v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zapuščinskem postopku uporablja glede na določbo 163. člena Zakona o dedovanju (ZD). To pomeni, da je pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo in pojasnilo, da so po sklepu o dedovanju D 126/2006 z dne 1. 3. 2011, ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 618/2011 z dne 9. 11. 2011, vsi (trije) dediči solastniki navedenega osebnega avtomobila. Pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju sme zapuščinsko sodišče z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeliti le pozneje najdeno premoženje, za katero se torej ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Predlog dediča G. R. pa se nanaša na osebni avtomobil, o katerem je odločeno že s sklepom o dedovanju. Zato s predlogom, kot ga je podal glede osebnega avtomobila, ne more doseči niti spremembe sklepa o dedovanju niti izdaje dopolnilnega sklepa o dedovanju. Ker dediči v zapuščinskem postopku niso predlagali delitve skupnega premoženja in torej niso sklenili dednega dogovora, s katerim bi si bili lahko v zapuščinskem postopku razdelili skupno oz. solastno premoženje, imajo možnost predlagati razdružitev tega premoženja (v nepravdnem postopku), kot je v izpodbijanem sklepu obrazložilo sodišče prve stopnje.

Odločitev sodišča prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje (ki ga pritožnik niti ne izpodbija) v skladu z določbami ZD in ker sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni zaznalo katere od kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP in 163. členom ZD).