Jedro

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek uveljavljala zoper toženo stranko, ki je fizična oseba. Sporno razmerje med pravdnima strankama, iz katerega tožeča stranka uveljavlja vrnitveni zahtevek, je utemeljeno na sklenjeni Pogodbi o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva z dne 10. 08. 2005, na podlagi katere je tožena stranka pridobila pravico do subvencije za samozaposlitev z namenom razreševanja brezposelnosti. Ne glede na to, da je ob podpisu tožene stranke na pogodbi tudi pečat tožene stranke kot samostojne podjetnice, pogodbenega razmerja, iz katere tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek, ni mogoče opredeliti kot razmerje v smislu 2. točke 1. odst. 481. člena ZPP, v posledici česar bi bilo v tem postopku potrebno uporabljati določila postopka, ki veljajo za gospodarske spore.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je toženi stranki naložilo plačilo 2.632,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 07. 2009 dalje in povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 359,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V pritožbenem roku je pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča vložila tožena stranka. V pritožbi se je sklicevala na okoliščino, da je prenehala z dejavnostjo, zato je še vedno brezposelna ter da je v teku postopek osebnega stečaja. Zatrjevala je tudi, da je dne 18. 08. 2009 pisno odgovorila na tožbo.

Tožeča stranka na tožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na tek postopka osebnega stečaja tožene stranke. Pritožnica v tej smeri ni predložila nobenih dokazov o začetku tovrstnega postopka. Iz podatkovne baze AJPES in na podlagi poizvedb pri Okrajnem sodišču na Ptuju pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da še ni bil začet postopek osebnega stečaja nad toženo stranko.

V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo kot sodbo na podlagi pripoznave, sklicujoč se na določbo 452. člena ZPP in na okoliščino, da tožena stranka v zakonskem roku osmih dni ni odgovorila na tožbo. Zakon o pravdnem postopku v 1. odst. 453.a člena kot sankcijo za neodgovor na tožbo v sporu majhne vrednosti določa fikcijo, da se šteje, da tožena stranka pripoznava tožbeni zahtevek, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Predpostavka za izdajo takšne sodbe je tako dejanska okoliščina, da tožena stranka kljub pravilnemu opozorilu v zakonskem roku ni odgovorila na tožbo, kakor tudi, da gre za postopek v sporih majhne vrednosti. V skladu s 1. odst. 443. člena ZPP so sporni majhne vrednosti tisti spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, v gospodarskih sporih pa 4.000,00 EUR (1. odst. 495. člena ZPP). Glede na višino tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja tožeča stranka (2.632,75 EUR), bi bilo sporno zadevo možno obravnavati kot spor majhne vrednosti samo pod predpostavko, da bi šlo za gospodarski spor v smislu 481. do 484. člena ZPP. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek uveljavljala zoper toženo stranko, ki je fizična oseba. Sporno razmerje med pravdnima strankama, iz katerega tožeča stranka uveljavlja vrnitveni zahtevek, je utemeljeno na sklenjeni Pogodbi o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva z dne 10. 08. 2005, na podlagi katere je tožena stranka pridobila pravico do subvencije za samozaposlitev z namenom razreševanja brezposelnosti. Ne glede na to, da je ob podpisu tožene stranke na pogodbi tudi pečat tožene stranke kot samostojne podjetnice, pogodbenega razmerja, iz katere tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek, ni mogoče opredeliti kot razmerje v smislu 2. točke 1. odst. 481. člena ZPP, v posledici česar bi bilo v tem postopku potrebno uporabljati določila postopka, ki veljajo za gospodarske spore (glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 527/2008). Navedena ugotovitev kaže na to, da je sodišče prve stopnje zmotno opredelilo sporno zadevo kot gospodarski spor in posledično tudi kot spor majhne vrednosti. Posledično pa je sodišče prve stopnje toženi stranki ob vročitvi tožbe podalo napačni pravni pouk glede roka za vložitev odgovora na tožbo, kakor tudi glede pravnih posledic v primeru neodgovora na tožbo (glej poziv toženi stranki na list. 5A). Zato niso bile podane predpostavke za izdajo sodbe na podlagi pripoznave v smislu 1. odst. 453.a člena ZPP. S tem je izkazana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo toženo stranko ponovno pozvati na odgovor na tožbo s pravilnim pravnim poukom v smislu 2. odst. 277. člena ZPP.