Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Ip 685/2019

ECLI:SI:VSLJ:2019:I.IP.685.2019 Izvršilni oddelek

izvršba zoper delodajalca določenost predloga za izvršbo določenost terjatve
Višje sodišče v Ljubljani
29. maj 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Točne terjatve, za katero sodišče dovoljuje izvršbo, sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo, upnikov predlog pa je tudi po dopolnitvi predloga glede zneska, ki ga upnik zahteva, ostal nepopoln oziroma nejasen, sam s seboj v nasprotju. Sporočilo, koliko znaša terjatev na dan dopolnitve predloga, ne predstavlja ustreznega, določnega zahtevka.

Drži sicer, da sodna praksa v določenih primerih dopušča, da upnik v razmerju do dolžnikovega dolžnika postavi zahtevek na plačilo celotne terjatve, ki jo ima sicer do svojega dolžnika (delavca). Vendar pa to ne pomeni, da lahko zahtevek postavi dvoumno, nedoločno, nejasno, neizrecno. V primeru takega, nejasnega predloga, sodišče ne more kar samo domnevati oziroma določiti, kakšno terjatev upnik dejansko zahteva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo, v II. točki izreka pa se sklep razveljavi ter odločitev o stroških ugovora pridrži za nov sklep.

II. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka sklepa) in odločilo, da je dolžnik upniku dolžan povrniti stroške tega postopka v znesku 285,89 EUR v 8 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvega naslednjega dne po preteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da ga sodišče ni nikoli obvestilo, da bo dolžan plačati celoten dolg, če ne bo sporočil, koliko dolga naj bi trgal od plače zaposlenega. Upnik pa je v predlogu sam zapisal, da od družbe ne želi celotne terjatve ampak le zneske, ki jih ni odtegnil delodajalec.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V danem primeru je upnik dne 7. 12. 2017 zoper delodajalca prvotnega dolžnika vložil predlog po 134. členu ZIZ, v katerem je predlagal, da naj sodišče s sklepom naloži delodajalcu dolžnika, da mu povrne vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Ob tem je pojasnil, da od dolžnikovega dolžnika ne zahteva celotne terjatve, ampak le, da mu delodajalec poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Po pozivu sodišča, naj upnik določno opredeli terjatev, pa je upnik vložil vlogo, v kateri je navedel, da ne drži, da upnik od dolžnikovega dolžnika ne zahteva celotne terjatve, ki jo dolžnik dolguje upniku. Upnik zahteva le, da mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi in če dolžnik prejema tako plačo, da bi moral dolžnikov delodajalec do tega trenutka izplačati celotno terjatev, potem zahteva izplačilo celotne terjatve. Upnik ne more z gotovostjo vedeti, kakšen naj bi bil natančen znesek, ki ga dolžnikov dolžnik dolguje upniku, vendar to ne more biti razlog, da sodišče ne bi izdalo sklepa o izvršbi. Sodišče naj tudi samo pozove dolžnika, da sporoči višino plače dolžnika D. S. Šele po pridobitvi teh podatkov bo upnik lahko svoj predlog dopolnil tako, da bo navedel točne zneske. Sodišču je sporočil še višino terjatve na dan 15. 12. 2017, ki je skupaj 17.234,71 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je nato v sklepu o izvršbi odločilo, da se dolžnikovemu dolžniku naloži, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu po 134. členu ZIZ z dne 1. 12. 2017 in dopolnitvi predloga po 134. členu ZIZ z dne 15. 12. 2017 navedeno terjatev. Točne terjatve, za katero sodišče dovoljuje izvršbo, sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo, upnikov predlog pa je po presoji višjega sodišča tudi po dopolnitvi predloga glede zneska, ki ga upnik zahteva, ostal nepopoln oziroma nejasen, sam s seboj v nasprotju.

7. Upnik si je namreč prihajal v nasprotje, ali od dolžnikovega dolžnika zahteva celoten znesek terjatve, ki jo ima do dolžnika D. S., ali zgolj zneske, ki jih dolžnikov dolžnik ni odtegnil, pri čemer ni navedel, kakšni ti zneski so. Res je sicer navedel, da slednjega ne more vedeti, a nato tudi ni jasno zahteval, da zahteva celoten znesek terjatve do D. S., saj je slednje zahteval pogojno, v primeru, če dolžnik prejema tako plačo, da bi moral dolžnikov delodajalec do tega trenutka izplačati celotno terjatev. Niti na koncu vloge, v kateri je dopolnil predlog, pa nato ni jasno navedel, da zahteva znesek skupaj 17.234,71 EUR, temveč je sodišču le sporočil, koliko znaša terjatev na dan dopolnitve predloga, kar ne predstavlja ustreznega, določnega zahtevka.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer navedlo, da je dovolilo izvršbo za znesek skupaj 17.234,71 EUR, vendar pa iz izreka sklepa o izvršbi, zlasti glede na nejasnost in neodločljivost terjatve, za katero je upnik predlagal izvršbo, navedeno ne izhaja. Drži sicer, da sodna praksa v določenih primerih dopušča, da upnik v razmerju do dolžnikovega dolžnika postavi zahtevek na plačilo celotne terjatve, ki jo ima sicer do svojega dolžnika (delavca, primerjaj sklep VSL I Ip 3071/2011, III Ip 2992/2017). Vendar pa to ne pomeni, da lahko zahtevek postavi dvoumno, nedoločno, nejasno, neizrecno (primerjaj sklep VSL III Ip 2398/2013). V primeru takega, nejasnega predloga, sodišče ne more kar samo domnevati oziroma določiti, kakšno terjatev upnik dejansko zahteva. Dolžnik tako pravilno smiselno zatrjuje, da je izrek sklepa o izvršbi nedoločen oziroma nedoločljiv in tako niti ni znano, za kakšen znesek teče izvršba. Višje sodišče še dodaja, da v postopku po 134. členu ZIZ ne gre za nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom (kot je sodišče odločilo v I. točki izreka sklepa z dne 19. 12. 2017), kar naj sodišče prve stopnje v novem postopku upošteva.

9. Glede na navedeno je bilo pritožbi treba ugoditi tako, kot izhaja iz izreka, pri čemer se zadeva sodišču prve stopnje vrne v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia