Jedro

Toženec je v svojem ugovoru izpodbijal le pravilnost sodbe Občinskega sodišča v Cazinu, ki je bila v tem postopku priznana, ni pa navajal nobenih razlogov iz 96. in naslednjih členov ZMZPP, ki bi lahko predstavljali oviro za priznanje tuje odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 12. 2009 sklenilo, da se v Republiki Sloveniji prizna in razglasi za izvršljivo sodba Občinskega sodišča v Cazinu, št. P-7/03 z dne 21. 11. 2003, s katero je nasprotnemu udeležencu naloženo izplačilo zneska v višini 10.500,00 KM.

2. Zoper sklep o priznanju je nasprotni udeleženec vložil ugovor. V ugovoru je navedel, da je bila tožba, ki jo je predlagatelj vložil pri Občinskem sodišču v Cazinu, neutemeljena. Navedel je, da je sodišče sprejelo izjave prič kot resnične, brez kakršnihkoli dokazov, da pa sodišče tudi ni upoštevalo njegove izjave, da predlagatelja ne pozna in da od njega ni nikoli vzel nobenega posojila. Sodišče je njegov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in obrazložilo, da sodišče v postopku za priznanje in razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe o zadevi ne odloča ponovno vsebinsko, niti ne presoja pravilnosti odločitve sodišča, ki je izdalo sodbo, ampak le ugotavlja pogoje za priznanje in razglasitev izvršljivosti, ki jih določa Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS št. 56/99, v nadaljevanju ZMZPP) v členih od 93. do 103. Sodišče je obrazložilo, da nasprotni udeleženec v ugovoru ni zatrjeval, da pogoji iz teh določb niso izpolnjeni. Zato je njegov ugovor zavrnilo.

. Zoper ta sklep sodišča se pritožuje nasprotni udeleženec. V pritožbi navaja, da je bila tožba predlagatelja neutemeljena in izmišljena, da sodišče v Cazinu ni sprejelo njegovih predlogov za priče, da ga ni obvestilo o nobeni spremembi vložene tožbe, da je sodišče napačno ocenilo verodostojnost prič, da ni upoštevalo njegove izjave, niti njegovega predloga, katere priče naj sodišče zasliši. Navaja, da o postopku ni bil obveščen, s čimer mu je bila odvzeta pravica do obrambe. Zato predlaga, naj Vrhovno sodišče zadevo vrne pristojnemu sodišču, ki naj ponovno odpre postopek in upošteva tudi njegove priče. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče presoja, ali je sodišče prve stopnje glede na navedbe nasprotnega udeleženca v ugovoru, pravilno odločilo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je toženec v svojem ugovoru izpodbijal le pravilnost sodbe Občinskega sodišča v Cazinu, ki je bila v tem postopku priznana, ni pa navajal nobenih razlogov iz 96. in naslednjih členov ZMZPP, ki bi lahko predstavljali oviro za priznanje tuje odločbe. Šele v pritožbi je prvič navedel, da mu je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku, obenem pa tudi, da sodišče v Cazinu ni upoštevalo njegovih izjav ampak le izjave prič. Pritožnik s takšnimi navedbami izpodbija dokazno oceno Občinskega sodišča v Cazinu, to pa, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne more biti razlog za nepriznanje tuje sodne odločbe.

6. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZMZPP, ko je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo in je potrdilo sklep o priznanju tuje sodne odločbe. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora.