Jedro

Ker je tožnik z vlogo zahteval dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje dejavnosti na način, ki zajema plačilo najema strojev in najema delavcev, ki bodo dejansko izvajali storitev izdelave lesenih sekancev, v zvezi s čimer ni predvideno dodeljevanje nepovratnih sredstev, sta upravna organa njegov zahtevek po presoji sodišča pravilno in zakonito zavrnila.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo z dne 17. 1. 2022 za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (v nadaljevanju Podukrep št. M8.6) oziroma operacije naložbe v predindustrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2021, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za operacijo naložbe v predindustrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2021 (Uradni list RS, št. 163/2021; v nadaljevanju Javni razpis).

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ pojasnjuje, da se sredstva iz Podukrepa št. M08.6 odobrijo stranki po postopku in pod pogoji, kot so navedeni v 86. členu Uredbe o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 - popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20 in 121/21; v nadaljevanju Uredba) in IV. in IX. poglavju Javnega razpisa. Pri obravnavi vloge je organ ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v Uredbi in Javnem razpisu. Tožnik je bil zato pozvan na razjasnitev in dopolnitev vloge v zvezi z opremo za izdelavo sekancev, saj iz registra osnovnih sredstev ni razvidno, da bi se ukvarjal z izdelavo sekancev. V odgovoru z dne 5. 4. 2022 je tožnik pojasnil, da ima v osnovnih sredstvih traktor, gozdarsko prikolico z dvigalo, traktor Merlo in gozdarsko prikolico farmatec, opreme za predelavo lesa sekancev nima, ker mu storitev izdelave lesnih sekancev opravijo okoliški podjetniki. Iz navedenega je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 83. člena Uredbe ter 1. in 2. točke poglavja II. Javnega razpisa oziroma ne izvaja predindustrijske predelave lesa, zato je njegovo vlogo zavrnil kot neustrezno.

3.Zoper takšno odločitev se je tožnik pritožil, njegovo pritožbo je toženka zavrnila. V obrazložitvi drugostopenjske odločbe toženka pojasnjuje, da so pogoji za dodelitev sredstev iz naslova operacije naložbe v predindustrijsko predelavo lesa, iz PRP 2014-2020, za leto 2021 določeni v Uredbi in Javnem razpisu. V skladu s 83. členom Uredbe in 1. in 2. točko poglavja 2. Javnega razpisa so do podpore upravičene naložbe v dejavnosti obdelave okroglega lesa, pred industrijsko predelavo lesa, in dejavnosti prve predelave lesa majhnega obsega, ki diverzificira proizvodnjo upravičencev. V obdelavo okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa ter prvo predelavo lesa majhnega obsega med drugim spada tudi proizvodnja sekancev. Toženka glede na vlogo in odgovor tožnika ugotavlja, da ta ne opravlja dejavnosti predindustrijske predelave lesa na način, ki bi ustrezal zahtevam javnega razpisa. Tožnik namreč od kmetov oziroma lastnikov gozdov odkupi in pospravi les, ki ni primeren za hlodovino. Ko ima dovolj surovine, tožnik najame storitev izdelave sekancev ponudnika, ki lahko takrat opravi storitev. Izdelane sekance do okoliških strank razvozi s prikolico, večje količine pa proda na svojem dvorišču — jih naloži na kamion, ki sekance odpelje. Za spravilo sekancev v skladišče in za nalaganje le-teh uporablja teleskopski nakladalnik (traktor Merlo). Toženka pojasnjuje, da mora za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu vlagatelj opravljati dejavnost predindustrijske predelave lesa, v konkretnem primeru sekancev. Upravičenec mora imeti za ta namen ustrezno mehanizacijo oziroma kandidirati za opremo, ki bo skladna z namenom javnega razpisa, torej mora opravljati dejavnost, za katero so predvidena sredstva iz javnega razpisa. Iz vloge tožnika pa ne izhaja, da bi tožnik izvajal predindustrijsko predelavo lesa v skladu z zahtevami Uredbe in Javnega razpisa.

4.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in jo nadomesti s svojo odločitvijo, s katero naj ugotovi tožnikovo upravičenost do izplačila po obravnavanem ukrepu. Podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo z navodili za odločanje vrne v ponovno reševanje prvostopnemu organu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Uveljavlja, da ne Uredba (v 83., 84., 86. ali kateremkoli drugem členu) ne Javni razpis ne določata obveznosti imeti lastne stroje za izdelavo lesnih sekancev. 83. člen Uredbe se v prvem odstavku sklicuje na 41. člen Uredbe 702/2014/EU, ki v šestem odstavku določa, da krije pomoč upravičene stroške, med drugim pod točko (b) tudi "nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva". V preambuli Uredbe 702/2014/EU v točki 61 je navedeno, da je potrebno vzpostaviti sistem pomoči med drugim za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov, pri čemer pomoč gozdarskemu sektorju ne bi smela izkrivljati konkurence in bi morala biti tržno nevtralna. Določbi 41. člena Uredbe 702/2014/EU je tožnik sledil, saj je zakupil stroje za predelavo lesnih sortimentov in delovno silo ob teh strojih. Meni, da je treba točko (b) šestega odstavka 41. člen Uredbe 702/2014/EU razlagati tako, da zajema tudi zakup stroja za predelavo lesnih sortimentov in zakup delovne sile ob tej strojih. Tožnik ima v lasti mehanizacijo, ki se uporablja tudi v dopolnilni dejavnosti s šifro 02.200, izdelava lesnih sekancev, nima pa v lasti sekalnika za izdelavo lesnih sekancev, ker mu storitev izdelave sekancev opravlja več okoliških podjetnikov, ki se profesionalno ukvarjajo s to dejavnostjo. Takšen način izvajanja dopolnilne dejavnosti omogoča Uredba o izvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Ekonomsko gledano se bolj splača zakupiti oziroma najeti uslugo mletja in izdelave sekancev (zakup stroja in opreme ter najem delovne sile za rokovanje s strojem) kot kupiti sekalnik.

5.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri stališčih, zavzetih v upravnih odločbah. Meni, da mora vlagatelj za pridobitev sredstev po predmetnem Javnem razpisu opravljati dejavnost predindustrijske predelave lesa, v konkretnem primeru izdelavo lesnih sekancev. Za ta namen mora imeti ustrezno mehanizacijo oziroma kandidirati za opremo, ki bo skladna z namenom javnega razpisa, torej mora opravljati dejavnost, za katero so predvidena sredstva iz javnega razpisa. Tožnik pa je v odgovoru na poziv prvostopnega organa navedel, da najame storitev izdelave sekancev od ponudnika, ki pri njem opravi storitev. To po mnenju toženke pomeni, da tožnik ne izvaja predindustrijske predelave lesa, kot je ta določena v Uredbi in Javnem razpisu. Najem storitve izdelave sekancev od ponudnika pa tudi ne predstavlja zakupa strojev iz 41. člena Uredbe 702/2014/EU, kot to skuša prikazati tožnik. Toženka sodišču predlaga, da tožbo zavrne in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

6.Sodišče je v zadevi 10. 12. 2024 izvedlo glavno obravnavo, ki se jo je udeležil tožnik. Toženka je sodišču sporočila, da se glavni obravnavi odpoveduje. Tožnik je na glavni obravnavi vztrajal pri dosedanjih stališčih in dodal, da je izvedel, da je na prejšnjem razpisu vlagatelj dobil pozitivno rešeno vlogo kljub temu, da ni imel sekalnika. Meni, da je upravičen do sredstev za nakladalnik, ki ga potrebuje za prekladanje mase, za izdelavo sekancev pa lahko najame stroje.

7.Sodišče je v okviru dokaznega postopka vpogledalo v listine, ki so priloga tožbe na list. št. A1-A3, ter v listine v upravnem spisu zadeve. Dokazni predlog tožnika po njegovem zaslišanju je sodišče zavrnilo kot nedopusten in nerelevanten. Ta dokazni predlog je bil podan šele s tožbo, česar tožnik ni upravičil, zato gre za nedopustno tožbeno novoto (52. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Poleg tega je ta dokazni predlog tudi nerelavanten, saj je v zadevi sporno pravno vprašanje razlage in uporabe Uredbe, Javnega razpisa in Uredbe 702/2014/EU z vidika obveznosti posedovanja strojev za izdelavo lesnih sekancev, relevantno dejansko stanje v tem delu (tožnikovo neposedovanje strojev za izdelavo lesnih sekancev) pa ni sporno.

KI. točki izreka:

8.Tožba ni utemeljena.

9.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo prijavo (vlogo) na Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov za leto 2021. Prvostopenjski organ je tožnikovo vlogo zavrnil, ker je ugotovil, da tožnik ne izvaja predindustrijske predelave lesa - ne izdeluje sam sekancev. Med strankama pri tem ni sporno, da tožnik opreme za predelavo lesa v sekance nima niti ni zaprosil za sredstva za njen nakup. Prav tako ni sporno, da tožnik ne namerava sam izdelovati lesnih sekancev.

10.V zadevi je sporno (pravno vprašanje), ali za izpolnjevanje pogojev Javnega razpisa zadostuje, da tožnik organizira, da mu storitev izdelave lesnih sekancev opravijo okoliški podjetniki (kot to zatrjuje tožnik), ali pa bi moral imeti v lasti opremo za predelavo lesa sekancev oziroma kandidirati za opremo, ki bo skladna z namenom javnega razpisa (kot to navajata upravna organa).

11.Prvi odstavek 83. člena Uredbe določa, da se podpora v okviru operacije naložbe v predindustrijsko predelavo lesa, v skladu z devetim odstavkom 41. člena Uredbe 702/2014/EU, dodeli naložbam v dejavnosti obdelave okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa in dejavnosti prve predelave lesa majhnega obsega, ki diverzificira proizvodnjo upravičencev (smiselno enako 1. točka poglavja II. Javnega razpisa). V obdelavo okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa ter prvo predelavo lesa majhnega obsega spada tudi proizvodnja sekancev (drugi odstavek 83. člena Uredbe, enako 2. točka poglavja II. Javnega razpisa).

12.Tožnik se v tožbi sklicuje neposredno na 41. člen Uredbe 702/2014/EU

(Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov), in sicer določbo 6. odstavka točke (b), da pomoč krije upravičene stroške za nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva. Navaja, da je zakupil in najel stroje za predelavo lesnih sortimenov in delovno silo ob teh strojih, zato meni, da izpolnjuje pogoje iz Uredbe 702/2014/EU in Javnega razpisa.

13.Sodišče najprej opozarja, da gre v obravnavanem primeru za Javni razpis, ki je bil objavljen v povezavi z uredbo EU, glede katere mora država članica sprejeti posebne implementacijske ukrepe

2.Uredba 702/2014/EU v 3. točki 41. člena določa, da se pomoč po tej uredbi ne začne izvajati, dokler Komisija ne odobri ustreznega programa razvoja podeželja. Republika Slovenija je zato sprejela Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, ki ga je Evropska komisija potrdila 13. 2. 2015. Republika Slovenija je v nadaljevanju program konkretizirala v Uredbi

3.Evropska komisija pa je s sklepom z dne 10. 10. 2016 potrdila združljivost državne pomoči podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 s Pogodbo o delovanju EU.

14.Sodišče pojasnjuje, da Uredba 702/2014/EU od držav članic ne zahteva, da razpišejo vse vrste pomoči, ki so v njej opredeljene, temveč določa le, katere vrste pomoči v gozdarskem (in kmetijskem) sektorju so (lahko) združljive z notranjim trgom po 107. in 108. členu PDEU (notranji trg in državne pomoči). Države članice morajo nato kot naslovnice te uredbe preko implementacijskih ukrepov prenesti materijo, ki jo ureja Uredba 702/2014/EU, v notranji ravni red. Ali je implementacija posameznih ukrepov ustrezna (in ali gre za državno pomoč, ki je združljiva s pravom EU), preverja Evropska komisija za vsak posamezni primer. Države članice lahko namreč na podlagi Uredbe 702/2014/EU sprejmejo več različnih implementacijskih ukrepov (v Republiki Sloveniji npr. uredbe), ki urejajo vprašanja s področja Uredbe 702/2014/EU.

15.Tako je bila v RS, kot rezultat zgoraj pojasnjenega postopka, sprejeta Uredba, ki ureja le področje naložb za nakup sredstev (ne pa tudi njihovega najema in zakupa). Na podlagi 91. člena Uredbe je bil objavljen Javni razpis. Pri tem je bilo že v Uredbi določeno, kaj so upravičeni stroški in kaj so splošni stroški. Upravičeni stroški v okviru operacije naložbe v predindustrijsko predelavo lesa so stroški nakupa novih strojev in opreme ter splošni stroški iz 98. člena te uredbe (prvi odstavek 85. člena Uredbe). Splošni stroški so med drugim stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, med katere spadajo plačila storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije, stroški izdelave poslovnega načrta, plačila storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški študij izvedljivosti, stroški geodetskih in agronomskih del, stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del, stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora ter stroški priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje (prvi stavek 98. člen Uredbe).

16.V predmetni zadevi med strankama ni sporno, da tožnik na Javni razpis ni prijavil nakupa novih strojev in opreme (glede na prvi odstavek 85. člena Uredbe) niti ni prijavil splošnih stroškov, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe iz 98. člena Uredbe. Ker je tožnik z vlogo zahteval dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje dejavnosti na način, ki zajema plačilo najema strojev in najema delavcev, ki bodo dejansko izvajali storitev izdelave lesenih sekancev, v zvezi s čimer ni predvideno dodeljevanje nepovratnih sredstev, sta upravna organa njegov zahtevek po presoji sodišča pravilno in zakonito zavrnila.

17.Ob zapisanem sodišče pojasnjuje še, da tudi točke (b) 6. odstavka Uredbe 702/2014/EU sicer ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema tožnik. Navedeno določbo Uredbe 702/2014/EU je namreč treba razumeti tako, da se nanaša na nakup ali zakup strojev in opreme (kot pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov) s strani subjekta, ki dejansko izvaja dejavnost, ki je predmet pomoči (npr. izdelava sekancev), ne pa na položaj, ko subjekt, ki je zaprosil za sredstva, dejavnosti dejansko ne izvaja (in niti ne želi pomoči za lastni zakup sredstev), temveč storitve, ki so samo bistvo te dejavnosti, najema od drugih subjektov (tako kot to s tem, ko storitev izdelave sekancev najema od drugih subjektov, počne tožnik).

18.Sodišče kot slednje kot nerelevantne za odločitev v zadevi zavrača tudi navedbe, podane na glavni obravnavi, o tem, da je na prejšnjem razpisu vlagatelj dobil pozitivno rešeno vlogo kljub temu, da ni imel sekalnika. Ravnanje in odločitve upravnih organov v drugih, s predmetnim nepovezanih upravnih postopkih, ki obenem niso bili predmet sodnega nadzora, za presojo sodišča v predmetni zadevi niso relevantni. Ob tem sodišče dodaja, da je tožnik s tem povezana dejstva prvič zatrjeval šele na glavni obravnavi, česar ni z ničemer upravičil, zato je s temi trditvami tudi prekludiran (52. člen ZUS-1).

19.Na podlagi vsega navedenega sodišče je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

KII. točki izreka:

20.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov upravnega spora.

21.Odločitev o stroških tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

2Delitev uredb, kot je pojasnjena v knjigi Prof. dr. V. Trstenjak, doc.dr. M. Brkan: Pravo EU, Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 178.

3Uredbo o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020

4https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=201670&stevilka=2989

5Četrti odstavek 91. člena Uredbe določa: V javnem razpisu se podrobneje določijo zlasti vrste naložb, pri čemer so lahko predmet javnega razpisa tudi posamezne naložbe v okviru ene vrste naložbe, višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih, upravičenci, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev in merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, postopki za vložitev vloge in zahtevka za izplačilo sredstev, rok za zaključek naložbe ter obveznosti upravičenca.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) - člen 83, 83/1, 83/2, 91

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.