Jedro

Ob upoštevanju določb Haaške konvencije je dopuščeno tudi vročanje neposredno po pošti in to brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.

Vročilnica, na kateri je datum prejema pošiljke s podpisom prejemnika, je javna listina, ki dokazuje resničnosti tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja).

Ker je pošiljko tožena stranka sprejela, na pravilnost vročitve ne vpliva, da sodno pisanje ni bilo prevedeno v jezik države, iz katere je tožena stranka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v 15 dneh povrniti 1.927,72 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo:

I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 285.766,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 82.845,50 EUR od dne 14. 5. 2007 dalje do plačila, od zneska 162,00 EUR od dne 15. 10. 2007 dalje do plačila, od zneska 478,62 EUR od 5. 11. 2007 dalje do plačila, od zneska 580,56 EUR od dne 6. 12. 2007 dalje do plačila, od zneska 479,88 EUR od dne 4. 1. 2008 dalje do plačila, od zneska 2.808,00 EUR od dne 26. 3. 2008 dalje do plačila, od zneska 2.400,00 EUR od dne 15. 10. 2007 dalje do plačila, od zneska 2.400,00 EUR od dne 15. 11. 2007 dalje do plačila, od zneska 2.400,00 EUR od dne 1. 12. 2007 dalje do plačila, od zneska 1.140,00 EUR od dne 26. 1. 2008 dalje do plačila, od zneska 58,00 EUR od dne 26. 1. 2008 dalje do plačila, od zneska 84,84 EUR od dne 12. 3. 2008 dalje do plačila, od zneska 145,15 EUR od dne 12. 3. 2008 dalje do plačila, od zneska 481,32 EUR od dne 22. 12. 2007 dalje do plačila, od zneska 973,32 EUR od dne 16. 12. 2007 dalje do plačila, od zneska 173,35 EUR od dne 20. 1. 2008 dalje do plačila, od zneska 1.430,56 EUR od dne 15. 12. 2007 dalje do plačila, od zneska 4.480,00 EUR od dne 14. 9. 2007 dalje do plačila, od zneska 14.000,00 EUR od dne 30. 8. 2007 dalje do plačila, od zneska 7.329,73 EUR od dne 16. 11. 2007 dalje do plačila, od zneska 6.741,76 EUR od dne 21. 10. 2007 dalje do plačila, od zneska 2.484,45 EUR od 31. 12. 2007 dalje do plačila, od zneska 560,00 EUR od dne 28. 12. 2007 dalje do plačila, od zneska 2.039,89 EUR od dne 6. 2. 2008 dalje do plačila in od zneska 149.089,02 EUR od dne 7. 12. 2007 dalje do plačila.

II. V presežku, za znesek 75.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25. 4. 2008 dalje do plačila, se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 2.495,53 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v osmih dneh po izdaji odločbe o stroških, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dospelosti do plačila. Priglasila je stroške zastopanja z DDV in sodno takso.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in zamudno sodbo v celoti potrdi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka do plačila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijani zamudni sodbi je sodišče prve stopnje uvodoma ugotovilo, da je odgovor na tožbo v tej zadevi vložil Z.B., odvetnik iz Bosne in Hercegovine, torej tuj odvetnik iz države, ki ni članica EU. Ker odvetnik ni izpolnjeval pogojev, predpisanih v Zakonu o odvetništvu, mu sodišče ni priznalo položaja osebe iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), zato je štelo, da pravno dejanje, opravljeno po pooblaščencu, ni bilo opravljeno in da torej tožena stranka ni odgovorila na tožbo. Po preizkusu pogojev za izdajo zamudne sodbe je sodišče izdalo zamudno sodbo.

6. Tožena stranka v pritožbi trdi, da ji tožba ni bila nikoli pravilno vročena, ker je sodišče tožbo poslalo po navadni pošti. Vendar je iz podatkov spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke vročilo kot priporočeno pismo, tožena stranka pa jo je dne 17. 5. 2008 prejela. Povratnica na list. št. 9 spisa je podpisana. Zato so pritožbene trditve, da je bila pošta poslana po navadni pošti, neutemeljene.

7. Nadalje tožena stranka uveljavlja, da bi sodišče pri vročanju moralo postopati v skladu s 135. členom ZPP, ki določa, da se vročitev v tujini opravi po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi ali v ZPP drugače določeno. Sklicuje se na Konvencijo o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini z dne 15. 11. 1965 in Konvencijo o civilnem postopku z dne 1. 3. 1954, pa tudi na meddržavni sporazum, in sicer Pogodbo med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah.

8. Sklicevanje na zgoraj navedene mednarodne pogodbe oziroma dvostranske akte je neutemeljeno. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah je bila med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino sklenjena 21. 10. 2009, torej po vročitvi tožbe v odgovor toženi stranki v tej zadevi (dne 17. 5. 2008), zato se v tej zadevi ne uporablja. H Konvenciji o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, sprejeti 15. novembra 1965, je Bosna in Hercegovina pristopila šele 16. 6. 2008(1), kar je prav tako po vročitvi tožbe v odgovor toženi stranki, zato se v tej zadevi prav tako ne uporablja. Ob upoštevanju določil 2. člena in 1. točke prvega odstavka 6. člena Konvencije o civilnem sodnem postopku z dne 1. 3. 1954 (katere pogodbenici sta tako Republika Slovenija kot Bosna in Hercegovina, in sicer na podlagi nasledstva držav), pa je dopuščeno tudi vročanje neposredno po pošti in to brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme, kot je to bilo v tej zadevi. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moralo sodišče tožbo vročati po diplomatski poti, torej preko slovenskega Ministrstva za pravosodje.

9. Tožena stranka le pavšalno trdi, da povratnice ni podpisal nihče, ki bi bil pisanje upravičen sprejeti in da na njej tudi ni navedeno ime in priimek prejemnika z velikimi tiskanimi črkami. V zvezi s tem namreč tožena stranka ni konkretneje navedla, kdo bi bil pisanje sicer upravičen sprejeti, niti v zvezi s tem ni predlagala nobenih dokazov. Glede pritožbenih navedb, s katerimi tožena stranka izpodbija verodostojnost vročilnice, zato višje sodišče poudarja, da je vročilnica, na kateri je datum prejema pošiljke s podpisom prejemnika, javna listina (prvi odstavek 149. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 224. člena ZPP), ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje, tega pa tožena stranka s svojimi zgolj pavšalnimi navedbami o nepopolnosti oziroma neresničnosti vročilnice ni izpolnila. Pošiljka je bila vročena z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR), iz katere izhaja, da jo lahko podpiše naslovnik ali v skladu s predpisi naslovne države druga pooblaščena oseba ali delavec naslovne pošte. Pritožnica niti ne trdi, da bi bila vročitev opravljena v nasprotju z mednarodnimi poštnimi standardi, oziroma, da ne gre za nobeno od teh oseb.

10. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na sodno prakso v zvezi s predpisi o vročanju. Ne gre namreč za iste dejanske situacije: v zadevi Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 946/2008, na katero se pritožnica sklicuje, bilo sodno pisanje vročeno napačni (fizični) osebi, pri čemer pa pravdna stranka na tožbo ni odgovorila. Ker se je v predmetni zadevi tožena stranka, kot izhaja iz podatkov spisa(2), z vsebino tožbe tudi dejansko seznanila, je neutemeljeno tudi sklicevanje na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 104/2012; v slednjem primeru je bila odločba stranki vročena 5. 3. 2009, torej po uveljavitvi Konvencije o vročitvi sodnih in zunaj sodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini z dne 15. 11. 1965. Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 30/2012 z dne 21. 6. 2012 pa se nanaša na postopek v prekrških in na Zakon o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki v tej zadevi, kot že navedeno, ni uporabljiva.

11. Tožena stranka je tako po ugotovitvi višjega sodišča dne 17. 5. 2008 tožbo dejansko prejela in se z njo seznanila, zato se ne more sklicevati na to, da vročitev ni bila pravilno opravljena(3). Ker pa je pošiljko sprejela, na pravilnost vročitve tudi ne vpliva, da sodno pisanje ni bilo prevedeno v jezik države, iz katere je tožena stranka (4).

12. Na pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo toženi stranki postaviti pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj, pa višje sodišče odgovarja, da začasnega zastopnika za sprejem pošiljk ni bilo treba postaviti, kajti sodna pisanja so bila neposredno vročena toženi stranki. Iz določbe drugega odstavka 146. člena ZPP pa tudi ne izhaja, da mora toženi stranki sodišče v primeru, ko je ta v tujini in nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, imenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisem naložiti že ob prvi vročitvi pisanj.

13. Podatki spisa ne potrjujejo pritožbenih trditev, da je sodišče pošiljalo pisanja odvetniku Z. B. in ga obvestilo, da ga ne šteje za pooblaščenca. Neutemeljen pa je očitek, da če sodišče nekoga ne šteje za pooblaščenca, mora o tem obvestiti stranko. Ne glede na sklicevanje, da je sodišče prve stopnje pooblaščencu Z. B. vročilo tudi druga pisanja(5) v tej zadevi (izkazal je namreč pooblastilo, zato ga je sodišče štelo za pooblaščenca), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka ob vročitvi tožbe opozorjena, da se v primeru, ko pred okrožnim sodiščem pravdna dejanja opravlja po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, šteje, da ta dejanja niso opravljena(6).

14. Ker se zamudna sodba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP), se višje sodišče do pritožbenih trditev tožene stranke s tem v zvezi ni opredeljevalo.

15. Tožena stranka v pritožbi napada tudi sklepčnost tožbe. Vendar je tudi po stališču višjega sodišča tožeča stranka v tožbi navedla toliko in tista dejstva, ki omogočajo jasno identifikacijo zahtevka. Iz obrazložitve sodbe jasno izhaja, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve. Ker zamudna sodba temelji na domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, pa sodišče v zamudnem postopku tudi ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na vsebino izvedenskega mnenja izvedenca J. D. z dne 14. 1. 2008, pri čemer spuščanje v vsebino dokazov hkrati predstavlja pritožbeni razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni dovoljen, kot že navedeno zgoraj.

16. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka svoje stroške pritožnega postopka nosi sama, saj s pritožbo ni uspela, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške, ki jih je imela ta z odgovorom na pritožbo. Skladno z določbo prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi jih je višje sodišče odmerilo po Odvetniški tarifi (OT). Tožeči stranki gre tako po 1. točki tar. št. 21 v zvezi s tar. št. 18 OT za odgovor na pritožbo 3.375 točk oz. 1.549,12 EUR, 2% materialnih stroškov v višini 30,98 EUR in 22% DDV, kar skupaj znaša 1.927,72 EUR.

(1) prim. www.hcch.net. (2) Na tožbo je odgovorila po pooblaščencu, ki ga je za to pooblastila, a odgovora pooblaščenca sodišče ni upoštevalo iz razlogov na strani pooblaščenca.

(3) Tako tudi VS sodba II Ips 347/1997 z dne 3. 9. 1998. (4) Tako tudi VS sodba VIII Ips 251/2007 z dne 9. 3. 2009 in VS sklep II Ips 430/2006 z dne 15. 2. 2007. (5) poziv za udeležbo v mediaciji in opomin za plačilo sodne takse.

(6) Z dopisom na list. št. 9 spisa.