Jedro

Ker tožnik zatrjuje, da mu je škoda nastala zato, ker Ministrstvo za zdravje, ki je v tem sporu tožena stranka, ni pripravilo podzakonskega akta, to ni socialni spor po drugi alineji drugega odstavka 7. člena ZDSS-1. Gre za premoženjskopravni civilni spor, v katerem tožnik zahteva od tožena stranke plačilo odškodnine iz razloga, ker ta ni izpolnila zakonske obveznosti, ki ji jo je nalagal prvi odstavek 403. člena ZPIZ-2. Za reševanje tega spora je stvarno pristojno okrajno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru se je v tem sporu s sklepom Rp 280/2021 z dne 7. 5. 2021 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

2. Delovno in socialno sodišče je po sprejemu sklepa sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da je socialno sodišče kot specializirano sodišče po 58. členu v zvezi s 7. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadal.; ZDSS-1) stvarno pristojno za sojenje v tistih zadevah, ki so eksplicitno določene v ZDSS-1. Povzema vsebino 7. člena ZDSS-1. Navaja, da je glede na drugi odstavek 7. člena ZDSS-1 socialno sodišče pristojno le za odločanje o odškodninskih terjatvah s področij pravic iz sistema socialne varnosti za škodo, ki jo državni organ ali nosilec javnih pooblastil (zavod) povzroči zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva oziroma za škodo, ki jo zavarovanec povzroči zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva. V konkretni zadevi ne gre za tak primer, saj tožnik ne toži nosilca in izvajalca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), temveč Republiko Slovenijo, Ministrstvo za zdravje, ki po njegovih trditvah ni pripravilo ustrezne zakonodaje glede telesnih okvar in priznavanjem invalidnin zanje. Tožnik ne trdi, da mu je škodo, ki jo vtožuje, povzročil ZPIZ z izdajo konkretnih upravnih odločb glede njegove upravičenosti do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni, temveč da mu je ta škoda nastala s protipravnim dejanjem opustitve zakonskih obveznosti Ministrstva za zdravje, ker ni sprejelo podzakonskega akta, ki je pogoj za vložitev zahtevka za dodelitev invalidnine za telesno okvaro zaradi bolezni. Tak spor pa se ne uvršča med spore, navedene v 7. členu ZDSS-1. Meni, da gre za spor obligacijske narave, za reševanje katerega je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

3. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

4. Na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadal.; ZPP) se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

5. Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine v višini 4.452,43 EUR. Vtoževani znesek naj bi predstavljal protivrednost invalidnine, ki bi jo moral tožnik prejeti v času od leta 2015 do 30. 4. 2021. Te invalidnine ni dobil, ker Ministrstvo za zdravje, ki je v tem sporu tožena stranka, po tožnikovih navedbah ni pripravilo podzakonskega akta, ki ga omenja 403. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadal.; ZPIZ-2). Zatrjuje, da je iz tega razloga, tako kot mnogi drugi invalidi, oškodovan.

6. Socialno sodišče je kot specializirano sodišče (2. člen ZDSS-1) stvarno pristojno za odločanje v tistih socialnih sporih, ki so opredeljeni v 7. členu ZDSS-1. Prvi odstavek 7. člena ZDSS-1 opredeljuje področja, na katerih je za odločanje pristojno socialno sodišče1 in socialne spore po posameznih področjih tudi konkretno definira.

7. Druga alineja drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, na katero je svojo odločitev o stvarni nepristojnosti oprlo Okrajno sodišče v Mariboru, določa, da je socialno sodišče na področjih iz prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno tudi za odločanje v socialnih sporih o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil (zavod) povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva (zavarovancu) oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva.

8. Na podlagi druge alineje drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 je torej socialno sodišče stvarno pristojno za odločanje o povrnitvi le tiste škode, ki jo zavarovancu povzroči zavod (oziroma državni organ) pri odločanju o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih zavarovanca, ki izvirajo iz sistema socialne varnosti (torej iz področij, navedenih v prvem odstavku 7. člena ZDSS-1). Ker tožnik ne zatrjuje, da bi mu vtoževana škoda nastala zaradi odločitve zavoda v zvezi s katero od pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v zvezi s plačilom prispevkov za takšno zavarovanje, oziroma v zvezi z drugimi pravicami, naštetimi v 1. točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, socialno sodišče za odločanje v tem sporu na podlagi druge alineje drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 ni stvarno pristojno.

9. Ker zakon ne opredeljuje navedenega spora kot socialnega (tretji odstavek 7. člena ZDSS-1), vrhovno sodišče ugotavlja, da ima sporna zadeva naravo premoženjskopravnega civilnega spora, v katerem zahteva tožnik od tožene stranke plačilo odškodnine iz razloga, ker ta ni izpolnila zakonske obveznosti, ki ji jo je nalagal prvi odstavek 403. člena ZPIZ-2 (določitev vrste in stopnje telesnih okvar iz 8. odstavka 181. člena ZPIZ-2). Dejstvo, da je tožnik tožbeni zahtevek po višini oblikoval glede na to, kakšno invalidnino bi v obdobju od leta 2015 do 30. 4. 2021 prejel, ne vpliva na odločitev, da je za reševanje tega spora stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.

10. Upoštevaje navedeno je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP ter v zvezi s 1. členom in prvim odstavkom 30. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

11. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, področje zdravstvenega zavarovanja, področje zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja, področje starševskega varstva in družinskih prejemkov ter področje socialnih prejemkov.