Jedro

Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja ima naravo procesnega sklepa, zoper te sklepe pa je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1. Tudi pri tem je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in presoditi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje.

Z ustavitvijo postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je ta enak kot pred ustavitvijo postopka.

Tožnica je s prijavo na obravnavani razpis uveljavila svojo pravico do kandidiranja pod enakimi pogoji, kar ob dejstvu, da gre za postopek po uradni dolžnosti, ne pomeni, da ima pravico zahtevati, da se postopek zaključi ali da bi bila imenovana za notarko. Sodišče je zato tožbo v upravnem sporu zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim aktom ustavila postopek imenovanja notarja na dve prosti notarski mesti s sedežem v Ljubljani, ki je bil začet na podlagi razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 29 z dne 4. 3. 2022 (1. točka izreka) in v 2. točki izreka odločila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila v zadevi s sklepom št. 704-7/2022/42 z dne 3. 5. 2022 imenovana tričlanska komisija za izvedbo izbirnega postopka (v nadaljnjem besedilu komisija), pri čemer je po izdaji navedenega sklepa eden izmed članov komisije odstopil kot član komisije za izvedbo izbirnega postopka. Niti Zakon o notariatu (v nadaljevanju ZN), niti Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (v nadaljevanju Pravilnik) ne določata možnosti spremembe komisije. Glede na določbo tretjega odstavka 10.a člena ZN, ki izrecno določa, da izbirni postopek opravijo člani komisije, lahko komisija zakonito opravi izbirni postopek le v polni sestavi, kar pomeni, da morajo mnenje o izpolnjevanju pogojev podati vsi člani komisije, ki so bili imenovani s sklepom št. 704-7/2022/42 z dne 3. 5. 2022. Iz določb ZN in Pravilnika pa tudi ne izhaja, da lahko izbirni postopek izvede večina imenovanih članov komisije. Glede na to, da je eden izmed članov komisije odstopil kot član komisije za izvedbo izbirnega postopka, da ZN in Pravilnik ne omogočata spremembe izbirne komisije oziroma da se izbirni postopek izvede z večino imenovanih članov komisije, kandidat za notarja pa nima pravice biti imenovan, temveč zgolj pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta, je bilo ugotovljeno, da izbirnega postopka ni mogoče zaključiti skladno s citiranimi določbami 10.a člena ZN. Ker je skladno z drugim odstavkom 10.a člena ZN izveden izbirni postopek podlaga, da minister, pristojen za pravosodje, opravi izbiro izmed kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, je bilo na podlagi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP) odločeno tako, kot je navedeno v prvi točki izreka tega sklepa.

2. Tožnica vlaga tožbo iz vseh razlogov navedenih v 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju besedila ZUS-1) in navaja, da se je 13. 5. 2022 udeležila pisnega preizkusa usposobljenosti, na katerega je bila vabljena z vabilom št. 704-7/2022/45 z dne 4. 5. 2022, s katerim je bila seznanjena, da bo strokovno usposobljenost kandidatov z vrednotenjem znanja ter izkušenj in veščin preverila komisija v sestavi A. A., kot predsednik komisije in članici dr. B. B. in dr. C. C. 3. Izpodbijani sklep je nejasen, slabo obrazložen ter tudi v nasprotju s spodaj analiziranimi dokazi. Dne 9. 5. 2022 je članica C. C. sporočila, da v komisiji ne bo sodelovala, kljub temu pa je komisija nadaljevala izbirni postopek. Iz uradnega zaznamka predsednika komisije z dne 9. 6. 2022 izhaja, da mu je navedenega dne članica komisije dr. B. B. vrnila po pregledu nalog lastnoročno podpisane zapisnike in pojasnila, da je druga članica dr. C. C. nedosegljiva zaradi porodniškega dopusta.

4. Tožnica obširno utemeljuje svoj pravni interes za vložitev tožbe in navaja, da je komisija v celoti izvedla izbirni postopek, zaradi česar so podani vsi pogoji za odločitev o imenovanju tožnice na razpisano prosto mesto notarja v Ljubljani. Temeljni cilj postopka pred komisijo je skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju VS RS), kot izhaja iz sodbe opr. št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, strokovna presoja ali kandidati izpolnjujejo zahtevano strokovno usposobljenost. Zaradi vsega navedenega je relevantno stališče VS RS izraženo v sodbi VIII Ips 135/2016 z dne 25. 10. 2016, ki obravnava prav problematiko odsotnosti enega člana komisije od skupno treh imenovanih, in sicer gre za primer komisije za spremljanje poskusnega dela, ki je najbližje položaju strokovne komisije v izbirnem postopku imenovanja notarja.

5. Navaja tudi, da bi moral minister takoj izdati sklep o zamenjavi navedene članice komisije, kolikor bi štel prošnjo dr. C. C. za pravno utemeljen razlog in o tem obvestiti kandidate, in to še pred pisnim preizkusom. Prav tako nikjer v ZN in podzakonskih aktih ni določeno na kakšen način sestavi in podpiše mnenje komisija. Je pa res, da je pri sprejemanju odločitev kateregakoli kolektivnega organa oz. komisije najbolj običajen način odločanja z večino. Zaradi vsega zgoraj navedenega sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo uvodoma prereka obstoj procesnih predpostavk za vloženo tožbo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 2. do 5. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj se z njim ne posega v pravni položaj tožnika, niti iz njega ne izhajajo posledice za njegov pravni položaj. Takšno stališče je v sodni praksi že dolgo znano in sprejeto (X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020), smiselno pa to izhaja tudi iz sklepa VS RS I Up 120/2022 z dne 24. 8. 2022, sklepa Upravnega sodišča RS IV U 64/2022 z dne 31. 5. 2022 ter iz nedavno izdanih sklepov Upravnega sodišča RS II U 324/2022 z dne 19. 10. 2022 in I U 1308/2022 z dne 26. 10. 2022. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže. 7. Iz previdnosti in podrejeno pa tožena stranka, če sodišče tožbe ne bo zavrglo, dodatno navaja še razloge, zakaj je treba tožbo zavrniti. Pojasnjuje, da iz jezikovne razlage 10.a člena ZN izhaja, da izbirni postopek opravijo člani komisije (množinski samostalnik), prav tako zakon določa, da mora vsak član komisije podati "svoje" mnenje o izpolnjevanju pogojev glede strokovne usposobljenosti in ali je kandidat vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata. Ne zakon ne pravilnik ne določata izjeme, da bi izbirni postopek lahko opravila zgolj dva člana komisije oziroma da bi ministru lahko podala svoje mnenje le dva od treh članov komisije.

8. Tožena stranka pojasnjuje, da se je ministrica po prevzemu vodenja pravosodnega resorja v juniju 2022 seznanila z obravnavanim razpisnim postopkom, ki je bil sicer v teku že od 4. 3. 2022. Ob nastopu novega vodstva ministrstva, to je 1. 6. 2022, je predsednik komisije seznanil vodstvo ministrstva, da zaradi nesodelovanja ene članice komisije ni mogoče zaključiti izbirnega postopka v skladu s petim odstavkom 10.a člena ZN, ki določa, da člani komisije najkasneje v sedmih dneh po opravljenem izbirnem postopku ministru posredujejo svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev kandidatov. Upoštevaje navedeno je zgrešeno stališče tožnice, da je bil postopek komisije končan.

9. Glede stališča tožnice, da ima pravni interes za vložitev tožbe, saj da je kandidatka z največ doseženimi točkami in zato najbolj strokovno usposobljena, tožena stranka pripominja, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da niti razpis niti kandidatura kandidatu za notarja ne zagotavljata izbire in imenovanja (kandidat ima zgolj pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta) in tako ni poseženo v nobeno njegovo pravico ali pravno korist, njegov pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka. Iz zakonskih določb tudi ne izhaja, da bi morebitno tako upravičenje nastalo v določeni fazi postopka, to je, da bi od nekega trenutka izbirnega postopka določen kandidat pridobil pravno varovan položaj. Tožena stranka še pojasnjuje, da osnutek mnenja komisije, ki je bil pripravljen s strani dveh članov komisije, ni bil dokončno oblikovan in kot predpisano podpisan s strani celotne komisije, zato tudi nima narave veljavnega dokumenta.

10. Predpisi, ki urejajo področje imenovanja notarja, ne urejajo primerov, da bi za vodenje izbirnega postopka zadoščalo določeno minimalno število imenovanih članov komisije oziroma, da bi mnenje o strokovni usposobljenosti in ali je kandidat vreden javnega zaupanja, lahko podala le dva imenovana člana komisije. Smiselno to izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. II U 445/2019 z dne 24. 6. 2022. Zaradi navedenega je v tožbi povzeto stališče VS RS iz sodbe VIII Ips 135/2016 z dne 25. 10. 2016 glede sestave komisije za spremljanje sestave poskusnega dela, ki ga v tožbi kot relevantnega izpostavlja tožnica, s konkretnim izbirnim postopkom povsem neprimerljivo.

11. Po vsem navedenem tožena stranka naslovnemu sodišču predlaga, da tožbo zavrže, saj ne gre za upravni akt iz 2. člena ali predpis iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Na tem mestu tožena stranka kot bistveno pripominja, da je Upravno sodišče RS pred kratkim odločilo o dveh tožbah, prav tako zoper sklep ministrstva glede ustavitve postopka imenovanja notarja na prosto notarsko mesto (s sedežem v Brežicah in v Slovenski Bistrici), kjer je šlo za isto dejansko in pravno podlago kot v obravnavani zadevi in tožbi tožečih strank zavrglo. Podrejeno tožena stranka predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, saj je bil postopek izdaje izpodbijanega sklepa pravilen in na zakonu utemeljen.

12. Tožnica v pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke iz njenega odgovora na tožbo, kolikor se z njimi izrecno ne strinja, vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, ter nadalje navaja, da procesne predpostavke za vložitev tožbe obstojijo, kot je pokazal že izvedeni predhodni preizkus tožbe, opravljen s strani naslovnega sodišča. Kolikor bi namreč naslovno sodišče ob preizkusu procesnih predpostavk ob prejemu tožbe ugotovilo, da le-te ne obstojijo, tožbe ne bi vročalo v odgovor toženi stranki. Ustavitev postopka imenovanja notarja ima neposredne posledice za tožničin pravni položaj, saj je bila tožnica s sklepom komisije izbrana za notarko na notarskem mestu s sedežem v Ljubljani, s sklepom o ustavitvi predmetnega postopka oziroma z izpodbijanim sklepom pa se je postopek št. 704-7/2022/74 pri Ministrstvu za pravosodje zaključil in tožnica posledično ni zasedla notarskega mesta s sedežem v Ljubljani. Ponovno pojasnjuje temeljni cilj postopka pred komisijo (skladno s stališčem VS RS, kot izhaja iz sodbe opr. št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018) in ker sta v obravnavani zadevi mnenje komisije o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 10.a člena ZN podpisala A. A. in dr. B. B., je relevantno stališče VS RS izraženo v sodbi VIII Ips 135/2016 z dne 25. 10. 2016. Glede na zgoraj navedeno tožnica v celoti vztraja pri svoji tožbi ter naslovnemu sodišču predlaga, da izvede ponujene dokaze, zasliši tudi tožnico, ter njenemu tožbenemu zahtevku ugodi.

**K I. točki izreka**

13. Tožba ni dovoljena.

14. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Po drugem odstavku istega člena je upravni akt upravna odločba in drugi javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

15. V obravnavani zadevi mora sodišče odgovoriti na sporno vprašanje, ali je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja akt zoper katerega je dopusten upravni spor, torej ali je izpodbijani sklep akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo vsebinsko odločeno o tožničini materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi.1

16. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da ima izpodbijani sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja naravo procesnega sklepa, zoper te sklepe pa je sicer zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1, ki v drugem odstavku določa, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Iz tega razloga sodišče ugotavlja, da je bil pravni pouk tožene stranke, da je zoper ta sklep dovoljeno sprožiti upravni spor v roku 30 dni pri Upravnem sodišču RS, pravilen, saj je sodno varstvo zoper izpodbijani sklep zagotovljeno na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Ne glede na to ugotovitev pa sodišče pojasnjuje, da je (tudi) pred vsebinskim obravnavanjem tožbe na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe po prvem odstavku 36. člena ZUS-1 in presoditi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora namreč za to izkazovati pravni interes, torej mora sodišče ugotoviti, ali je z navedenim procesnim sklepom poseženo v pravico ali pravno varovani interes stranke. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če ugotovi, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo, jo zavrže s sklepom (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

17. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da izpodbijani sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo vsebinsko odločeno o tožničini materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Sodišče tej trditvi pritrjuje in ugotavlja, da je sklep o ustavitvi postopka odločitev procesne narave, ki vpliva le na potek tega postopka, tožnica pa v tožbi v bistvu zahteva izbiro najprimernejšega kandidata, torej zahteva vsebinsko odločitev in s tem dokončanje javnega razpisa.

18. Izpodbijani sklep torej ne vsebuje vsebinske odločitve o kakršnikoli tožničini materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč se nanaša na izvedbo konkretnega javnega razpisa, zaradi česar ne gre za dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. 19. Sodišče ugotavlja, da je postopek imenovanja notarja druga javnopravna zadeva2, ki sicer nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP. Gre za postopek, ki se začne po uradni dolžnosti3, zato je po presoji sodišča utemeljeno sklicevanje tožene stranke na določbo četrtega odstavka 135. člena ZUP (smiselna uporaba ZUP), ki določa, da se postopek lahko ustavi po uradni dolžnosti. Ob upoštevanju navedenega po presoji sodišča z ustavitvijo obravnavanega postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je (njen pravni položaj) enak kot pred ustavitvijo postopka. Stališče, da se pravni položaj stranke v primeru, ko se upravni postopek začne in ustavi po uradni dolžnosti, ne spremeni, je VS RS sprejelo že v zadevah I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021, I Up 133/2020 z dne 22. 10. 2020, X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020 in I Up 120/2022 z dne 24. 8. 2022. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožničin pravni interes ni podan, zaradi česar je treba tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 20. Sodišče se v nadaljevanju sklicuje na stališče Upravnega sodišča RS v sklepu št. I U 1308/2022 z dne 26. 10. 2022 in sklepu Upravnega sodišča RS II U 324/2022 z dne 19. 10. 2022, kjer je sodišče pojasnilo, da na obstoj pravnega interesa ne vpliva zatrjevana pravica do izvedbe postopka, ki jo tožnica zatrjuje tudi v obravnavani zadevi. Ker je skladno z ustaljeno sodno prakso VS RS imenovanje notarja povezano z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog, ima posameznik zgolj pravico pod enakimi pogoji kandidirati za notarja, nima pa pravice biti imenovan. Po presoji sodišča v postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti in je povezan z varstvom javnega interesa, že po naravi stvari ni mogoč poseg v zatrjevano tožničino pravico do izvedbe postopka, saj taka pravica ne obstaja. Tožnica pa je s prijavo na obravnavani razpis uveljavila svojo pravico do kandidiranja pod enakimi pogoji, kar ob dejstvu, da gre za postopek po uradni dolžnosti, ne pomeni, da ima pravico zahtevati, da se postopek zaključi ali da bi bila imenovana za notarko.

21. Tožnica navaja, da je njen položaj drugačen in da je pravico oziroma pravno korist pridobila zato, ker je bil postopek ustavljen po pisnem preizkusu strokovne usposobljenosti, na katerem je dosegla boljšo oceno strokovne usposobljenosti od preostalih kandidatov in nasprotuje razlogu ustavitve postopka, ki je v sestavi komisije. Sodišče tožničine navedbe zavrača kot neutemeljene. Sodišče je namreč že pojasnilo, da posameznik, ki je kandidiral za notarja, nima pravice biti izbran, kar velja toliko bolj za morebitno kandidatovo upravičenje v katerikoli fazi izbirnega postopka. Zakon določa zgolj, da minister, pristojen za pravosodje, opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje (prvi odstavek 10.a člena ZN). Iz tega ni razvidno, da zakon vzpostavlja obveznost, da mora tožena stranka postopek imenovanja po tem, ko je opravljen preizkus strokovne usposobljenosti, tudi dokončati, tj. da je minister v tej fazi postopka dolžan opraviti izbiro med prijavljenimi kandidati. Notar je imenovan šele z odločbo o imenovanju (sedmi odstavek 10. člena ZN), do takrat pa se postopek, začet po uradni dolžnosti, lahko ustavi v skladu s četrtim odstavkom 135. člena ZUP. Ker kandidatura še ne zagotavlja izbire in imenovanja in torej ne gre za pravico kandidata, kar se ne spremeni niti v primeru, ko je postopek preizkusa strokovne usposobljenosti končan, se postopek na zahtevo kandidata ne more nadaljevati.

22. Obrazložitev sodišča, ki se nanaša na obstoj tožničine pravice biti imenovana ali pravice zahtevati nadaljevanje postopka izbire notarja in s tem ugotovitev, da z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist, pa v nadaljevanju pomeni tudi, da je bilo treba ob upoštevanju obrazložitve iz 16. točke te sodbe in stališča VS RS v sodbi I Up 194/2010 z dne 27. 7. 2010 tožbo zavreči tudi na podlagi 5. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 23. Glede na navedeno je sodišče obravnavano tožbo zavrglo na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1 je odločilo brez glavne obravnave, saj se je zadeva zaključila v postopku predhodnega preizkusa tožbe.

**K II. točki izreka**

24. Izrek o stroških temeljih na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. Sodišče je odločilo zgolj o stroških tožnice, saj jih tožena stranka ni priglasila.

1 Enako tudi sklep VS RS I Up 120/2022 z dne 24. 8. 2022, 13. točka obrazložitve. 2 VS RS, sodba I Up 194/2010 z dne 27. 7. 2010 3 VS RS , sklep I Up 120/2022 z dne 24. 8. 2022