Jedro

ZPIZ-1 v 263. čl. določa, da odločba, izdana v obnovitvenem postopku na zahtevo stranke, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Glede na to, da je bila zahteva za višji sorazmerni del pokojninske dajatve ob upoštevanju daljše pokojninske dobe tudi iz naslova t.i. podaljšanega zavarovanja podana šele v mesecu marcu 2012, pripada tožnici višje odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine šele od 1. 4. 2012 dalje. Zato tožničin tožbeni zahtevek o upravičenosti do višjega zneska pokojninske dajatve že od 1. 12. 2010 dalje ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 8. 10. 2012 v zvezi z odločbo št. ... z dne 16. 5. 2012 ter priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine že od 1. 12. 2010 dalje, ker je presodilo, da je z izpodbijanim dokončnim posamičnim upravnim aktom v zadevi pravilno in zakonito odločeno.

V prej citirano sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da se zoper odločbo z dne 28. 3. 2011 ni pravočasno pritožila, ker je šele 10. 3. 2012 pri srbskem nosilcu zavarovanja zvedela, da je ta opozoril na napako zaradi neupoštevanja 11 mesecev, 23 dni pokojninske dobe iz naslova podaljšanega zavarovanja. Ta napaka je odpravljena, odmerjena višja pokojninska dajatev, vendar z učinkom od 1. 11. 2012 dalje, za katero nihče ne odgovarja, posledice pa nosi upokojenec.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 350. čl. v zvezi s 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; ZPP) na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja le še naslednje.

V obravnavani zadevi gre za presojo obnovitvenega postopka, končanega s pravnomočno odločbo št. ... z dne 28. 3. 2011, s katero je bila tožnici priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 84,70 EUR na mesec od 1. 12. 2010 dalje. V zvezi z zahtevo tožnice z dne 15. 3. 2012, ki je bila v predsodnem postopku obravnavana kot predlog za obnovitev pravnomočno končanega postopka, zaradi upoštevanja dodatnih 11 mesecev in 23 dni pokojninske dobe iz naslova podaljšanega zavarovanja, je bilo postopano po 260. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s poznejšimi sprem.; v nadalj. ZUP). S prvostopenjskim izpodbijanim upravnim aktom je bila odmerjena višja pokojninska dajatev, in sicer v znesku 97,60 EUR na mesec od 1. 4. 2012 dalje in s to odločbo hkrati izrečeno, da se z njo nadomesti odločba ... z dne 28. 3. 2011. Z drugostopenjskim upravnim aktom pa je tožničina pritožba zaradi drugačnega datuma pripadajočega višjega sorazmernega dela starostne pokojnine sicer zavrnjena, in hkrati v reviziji prvostopenjska odločba spremenjena tako, da je tožnici namesto 97,60 EUR priznanih 103,67 EUR sorazmernega dela starostne pokojnine na mesec od 1. 4. 2012 dalje ter istočasno izrečeno, da ta odločba prične učinkovati s 1. 11. 2012, tj. od prvega naslednjega meseca po njeni izdaji.

Ker višina pokojninske dajatve, priznana v obnovitvenem predsodnem upravnem postopku ni sporna, temveč le datum pripadajočega višjega zneska, je potrebno zaključiti, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožničin tožbeni zahtevek o upravičenosti do višjega zneska pokojninske dajatve že od 1. 12. 2010 dalje, zakonito zavrnilo. Sodišče je namreč enako kot pred njim tožena stranka v predsodnem upravnem postopku odločitev pravilno oprlo na 263. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi sprem.; v nadalj. ZPIZ-1), ki izrecno določa, da odločba, izdana v obnovitvenem postopku na zahtevo stranke učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Glede na to, da je bila zahteva za višji sorazmerni del pokojninske dajatve ob upoštevanju daljše pokojninske dobe tudi iz naslova t.i. podaljšanega zavarovanja podana šele v mesecu marcu 2012, pripada tožnici višje odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine šele od 1. 4. 2012 dalje, kot je pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče oz. kot je pred njim pravilno odločeno z izpodbijanim dokončnim posamičnim upravnim aktom, ki učinkuje s 1. 11. 2012. Pritožničine navedbe, da je bila šele 10. 3. 2012 pri srbskem nosilcu zavarovanja seznanjena z napako zaradi neupoštevanja pokojninske dobe iz naslova podaljšanega zavarovanja pri odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine, in da zato nosi posledice, za katere nihče ne odgovarja, za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilne, in ne morejo pogojevati drugačne odločitve od izpodbijane. Ob povsem jasni določbi 263. čl. ZPIZ-1 ji namreč višji sorazmerni del starostne pokojnine ob upoštevanju daljše pokojninske dobe, odmerjen v obnovitvenem postopku, lahko pripada le od 1. 4. 2012 dalje in ne že od 1. 12. 2010, kot zmotno meni pritožba.

Ker je glede na obrazloženo z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek pravilno in zakonito zavrnjen, je bilo potrebno v skladu s 353. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.