Jedro

Predlagatelja izpodbijata z izbrisno tožbo sporne vknjižbe le v obsegu idealnega deleža nasprotnega udeleženca do 1/3 od celote, ne pa na celotni nepremičnini. Zaznambo izbrisne tožbe je v takem primeru mogoče dovoliti le v obsegu navedenega idealnega deleža, zato ni podlage za zaznambo izbrisne tožbe tudi na preostalih 2/3 nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Pri nepremičnini, parc. št. 961/2, vl. št. 1400, k.o. M, last G.R, d.o.o., Z. cesta 69, Ljubljana, do celote, se do idealnega deleža 1/3 od celote dovoli zaznamba izbrisne tožbe, vložene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. P 3874/2009-I, v korist oseb: B.B, K 5, Ljubljana, EMŠO ..., in M.P, V. P 18, Ljubljana, EMŠO ....

V preostalem delu se zemljiškoknjižni predlog zavrne." V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika v presežku nad 1/3 od celote, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je pri parc. št. 961/2, k.o. M., z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo izbrisne tožbe, vložene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi P 3874/2009-I, v korist predlagateljev.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki posebej ne navaja pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne oziroma odloči, da se vpis ne opravi, podrejeno pa, da ga spremeni tako, da zavrne predlog za solastniški delež do 2/3. V pritožbi navaja, da ni mogoče dovoliti zaznambe izbrisne tožbe že na podlagi vsake tožbe, ki ima naslov izbrisna tožba. V obravnavani zadevi ne gre za izbrisno tožbo in zato niso izpolnjeni pogoji za njeno vložitev. Na podlagi 243. in 244. člena ZZK-1 lahko tožnik zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja le zoper prvega pridobitelja, ki naj bi pravico pridobil na podlagi neveljavne vknjižbe. Izjemoma se lahko zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tudi proti osebam, v korist katerih je bila glede na izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice, torej zoper nadaljnjega (tretjega) pridobitelja, vendar le, če ta oseba, ni bila dobroverna. Izbrisna tožba je v vsakem primeru mogoča le zoper dve zemljiškoknjižni vknjižbi. Takšna ureditev je tudi edino logična, saj jo terja varnost pravnega prometa. Iz tožbe izhaja, da tožnika zahtevata ugotovitev delne ničnosti treh pogodb v verigi. Neveljavne naj bi bile vknjižbe, izvršene na podlagi teh delov pogodb za solastniški delež do 1/3 na parc. št. 961/2, k.o. M. in za ta delež naj bi se vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Očitno je, da tožnika izpodbijata več zemljiškoknjižnih vknjižb, kot to zakon dovoljuje pri izbrisni tožbi. Sodišče zato ne bi smelo dovoliti zaznambe, saj lahko takšna neupravičena zaznamba povzroča škodo imetniku lastninske pravice. Tudi, če bi zakon dopuščal takšne izbrisne tožbe, na podlagi katerih se izbriše veriga vpisov, pa bi jo sodišče lahko dovolilo zgolj pri idealnem deležu do 1/3 in ne pri celotni nepremičnini. Prenos deleža v višini 2/3 namreč za tožnika ni sporen in ni predmet izbrisne tožbe. Zato tudi ne more biti predmet zaznambe.

Predlagatelja nista odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Predlagatelja uveljavljata s tožbo v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 3874/2009-I, neveljavnost vknjižb lastninske pravice v obsegu do 1/3 od celote na parc. št. 961/2, k.o. M, opravljenih v korist posameznih oseb in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov pri tej nepremičnini. Iz tožbe je razvidno, da gre za izbrisno tožbo v smislu 243. člena in 244. člena ZZK-1. Izbrisna tožba ni omejena s številom zemljiškoknjižnih vknjižb in tudi iz 243. člena in 244. člena ZZK-1 kaj takega ne izhaja. Zaznamba izbrisne tožbe je v obravnavani zadevi utemeljena, saj so izpolnjeni pogoji zanjo (245. člen v zvezi s 79. členom ZZK-1). Vprašanje škode, ki naj bi nastala nasprotnemu udeležencu zaradi zaznambe izbrisne tožbe, pri tem ni relevantno. V tem delu pritožba zato ni utemeljena.

Nasprotni udeleženec utemeljeno graja odločitev o zaznambi izbrisne tožbe pri celotni nepremičnini. Predlagatelja izpodbijata z izbrisno tožbo sporne vknjižbe na parc. št. 961/2, k.o. M. le v obsegu idealnega deleža nasprotnega udeleženca do 1/3 od celote, ne pa na celotni nepremičnini. Zaznambo izbrisne tožbe je v takem primeru mogoče dovoliti le v obsegu navedenega idealnega deleža, zato ni podlage za zaznambo izbrisne tožbe tudi na preostalih 2/3 parc. št. 961/2, k.o. M. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1). Pri tem je pritožbeno sodišče dovolilo še izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika (v presežku, kot izhaja iz izreka) in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).