Jedro

Uporaba 6. točke 83. člena ZGO-1 ne pride v poštev, če je bila sklenjena kupoprodajna pogodba in ne podjemna pogodba oziroma gradbena pogodba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in tožena stranka krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Vl 45778/2011 z dne 8.4.2011 v 1. in 3. točki izreka ter da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) plačati stroške postopka v znesku 228,17 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V njej je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ali razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po navedbah toženke vtoževana terjatev še ni zapadla v plačilo, ker tožnica še ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Ni ji namreč predala vseh atestov in dokazil o ustrezni kvaliteti dobavljenega materiala. Iz 6. točke 83. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izhaja obveznost prodajalca gradbenega materiala, da kupcu (tj. izvajalcu oziroma gradbenemu podjetju, ki material kupuje za izvedbo svojih storitev) hkrati predloži vso dokumentacijo, s katero se izkazuje ustreznost materiala. Katerikoli gradbeni material namreč brez dokazil o ustreznosti nima nobene vrednosti za izvajalca, saj ga slednji brez dokumentacije o njegovi ustreznosti ne more uporabiti pri izvedbi svojih del. Priglasila je pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo je tožnica predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da: - tožnica vtožuje plačilo petih računov za dobavo betona v skupni vrednosti 1.338,84 EUR, - med pravdnima strankama ni spora, da je bil beton dobavljen, - tožnica je bila je zgolj dobavitelj betona (beton je toženki le prodala), ne pa izvajalec gradbenih del (betona ni vgrajevala), - toženka ni zavrnila računov, - toženka ni dokazala, da je kakorkoli grajala dobavljen beton, - med pravdnima strankama ni bila dogovorjena izročitev atestov.

7. 6. točka 83. člena ZGO-1 določa obveznost izvajalca na gradbišču, da investitorju oziroma nadzorniku sproti izroča vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in proizvode. Presoja sodišča prve stopnje, da 6. točka 83. člena ZGO-1 za tožnico ne ustvarja zakonske obveznosti za izročitev atestov in dokazil o ustrezni kvaliteti dobavljenega betona, je pravilna. V konkretnem primeru je namreč tožnica v razmerju do toženke nastopala le kot dobavitelj betona in ne kot izvajalec, za katerega edino velja obveznost iz 6. točke 83. člena ZGD-1. Ker je bila torej v obravnavanem primeru med pravdnima strankama sklenjena kupoprodajna in ne podjemna oziroma gradbena pogodba, uporaba 6. točke 83. člena ZGO-1 ne pride v poštev (1). Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pa toženka nima niti pogodbene podlage, da od tožnice zahteva izročitev zgoraj navedenih listin (slednjega toženka niti ni zatrjevala, temveč je zatrjevano obveznost tožnice utemeljevala le z navedeno zakonsko določbo). Pritožbeni očitek, da vtoževana terjatev v skladu s 101. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) še ni zapadla, ker tožnica še ni predala toženki vseh atestov in dokazil o ustrezni kvaliteti dobavljenega materiala, tako ni utemeljen. Navedeni očitek je tudi edini ugovor, s katerim je toženka (v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi) oporekala utemeljenosti tožbenega zahtevka.

8. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in toženki pravilno naložilo v plačilo zapadle neplačane zneske po računih v skupni vrednosti 1.338,84 EUR in zakonske zamudne obresti od posameznega zneska po računu od dneva zamude do plačila (oziroma pravilno potrdilo sklep o izvršbi v 1. točki izreka) (2).

9. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog, to je zmotna uporaba materialnega prava, tako ni podan, prav tako pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških. Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije sama pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnica krije sama stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

11. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločala sodnica posameznica.

(1) Primerjaj I Cpg 877/20121. (2) Posledično je sklep o izvršbi pravilno potrdilo tudi v 3. točki izreka.