Jedro

Upoštevaje dejstvo, da je predmet tožbenega zahtevka denarni znesek po računu, ki se nanaša na povrnitev dela stroškov, ki jih je imela tožeča stranka z nabavo oz. izdelavo opreme pred pričetkom poslovnega sodelovanja s toženo stranko, gre v konkretnem primeru za zadevo v zvezi z omenjenim pogodbenim razmerjem, pri katerem se je storitev opravljala na območju Republike Slovenije in je zato za rešitev te sporne zadeve pristojno slovensko sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne ugovor tožene stranke o nepristojnosti slovenskega sodišča. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svoji pooblaščenki in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno pa, da se pritožbi ugodi in se tožba zavrže, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov. V pritožbi tožena stranka opozarja, da je tožena stranka plačala vse račune, ki izvirajo iz poslovnega sodelovanja, ki je potekalo med strankama do konca leta 2008. Šlo je za storitve, s katerimi je tožeča stranka po pogodbi o poslovnem sodelovanju za toženo stranko sestavljala določene predmete. V konkretnem primeru pa gre za račun, ki se nanaša na prodajo table, nosilca za kable in stojala za module. Teh predmetov pa tožena stranka ni naročila. Ni bila sklenjena nobenega pogodba v tej zvezi. Sodišče prve stopnje bi moralo o spornih okoliščinah glede pristojnosti zaslišati konkretne priče. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo tožene stranke in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. december 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v prvem odstavku 5. člena (enako njena prenovljena različica Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. december 2012 v prvem odstavku 7. člena, ki se uporablja od 10. januarja 2015 - 81. člen) določa posebno pristojnost, po kateri je oseba s stalnim bivališčem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici. Gre za zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti, pri čemer je kraj izpolnitve obveznosti v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta pravdni stranki pogodbeno sodelovali, pri čemer je tožeča stranka v okviru tega pogodbenega sodelovanja po naročilu tožene stranke na območju Republike Slovenije opravljala storitve (izdelava oz. dodelava določenega blaga, ki ga je nato dobavljala na naslov tožene stranke). Iz spisovnega gradiva jasno izhaja, da je predmet tožbenega zahtevka denarni znesek po spornem računu, ki se nanaša na povrnitev dela stroškov, ki jih je imela tožeča stranka z nabavo oz. izdelavo opreme pred pričetkom poslovnega sodelovanja s toženo stranko (table, nosilci za table in stojala za module, ki so bili potrebni za izvajanje pogodbenih storitev za toženo stranko – sestavljanje kabelskih vezij). To pa pomeni, da gre v konkretnem primeru za zadevo v zvezi z omenjenim pogodbenim razmerjem, pri katerem se je storitev opravljala na območju Republike Slovenije in je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča za rešitev te sporne zadeve (tudi glede vprašanja, ali je bil med strankama ob koncu poslovnega sodelovanja dosežen dogovor o kritju spornih stroškov) pristojno slovensko sodišče. V tej zvezi zato pritožba nima prav, da bi moralo sodišče o vprašanju v zvezi s sodno pristojnostjo izvajati dokazni postopek.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je tudi odločilo, da so pritožbeni stroški del nadaljnjih pravdnih stroškov.