Jedro

Izpolnjene so vse zahteve za sprejem v varovani oddelek. Nasprotni udeleženec predvsem v zadnjem obdobju huje ogroža svoje zdravje in življenje (tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju), takšnega ravnanja ni sposoben obvladati in se mu upreti. Nasprotnemu udeležencu brez nadzora v varovanem oddelku ne morejo preprečiti nekontrolirane konzumacije alkohola v obliki razkužila, s tem pa tudi ne hude zdravstvene škode v obliki telesnih posledic ter aktivnejšega izražanja psihopatologije duševne bolezni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A. sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda X, kjer se zadrži za čas enega leta od dneva sprejema.

2. Proti temu sklepu se pritožuje odvetnica nasprotnega udeleženca iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in odpravo izrečenega ukrepa. Navaja, da medicinska dokumentacija in zaslišanje nasprotnega udeleženca ne kažeta na nevarnost, da bi ogrožal svoje življenje ali da bi si želel škodovati. Sodišče je odločitev oprlo zgolj na dejstvo, da nasprotni udeleženec konzumira alkohol oziroma razkužilo. Navedeno sam priznava in tega ne skriva. Sklep ne navaja, katera so tista konkretna ravnanja nasprotnega udeleženca, ki kažejo na ogrožanje njegovega zdravja ali zdravja drugih. Zgolj občasno konzumiranje alkohola ne zadošča za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Zadržanje na varovanem oddelku za dobo enega leta je tudi občutno predolgo, saj bi že krajše obdobje lahko pozitivno vplivalo nanj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ureja Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) v 75. členu v povezavi s 74. členom. Določa, da morajo biti za sprejem osebe v varovani oddelek izpolnjeni vsi naslednji pogoji: da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; da oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ga ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; da ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali da huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči in da so izpolnjeni pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi iz področja socialnega varstva.

5. V obravnavani zadevi je predlog za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek vložil socialno varstveni zavod, v katerem se nasprotni udeleženec nahaja od 11. 8. 2009 zaradi ugotovljene kombinacije duševne bolezni (nediferencirane shizofrenije) in zlorabe oziroma odvisnosti od psihoaktivnih substanc, vključno z alkoholom. Ta odvisnost je pri njem tako neobvladljiva, da v sedanji situaciji epidemije Covid 19, ko so se razmere v socialno varstvenih zavodih zaostrile, namesto alkohola redno pije razkužilo. Konzumiranje alkohola v obliki razkužila pa pomeni hudo nevarnost za zdravje in celo za življenje nasprotnega udeleženca, enako tudi redno uživanje alkohola v drugih oblikah, saj se pri njem že kaže telesno propadanje in poslabšanje zdravstvenega stanja. Zaradi pitja razkužila je bil pred kratkim že tudi sprejet na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico.

6. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so izpolnjene vse zahteve za sprejem v varovani oddelek. Nasprotni udeleženec predvsem v zadnjem obdobju huje ogroža svoje zdravje in življenje (tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju), takšnega ravnanja ni sposoben obvladati in se mu upreti. Odločitev temelji na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki ga je podal po zaslišanju nasprotnega udeleženca ter na zdravniškem potrdilu domske psihiatrinje. Oba poudarjata, da v trenutni situaciji nasprotnemu udeležencu brez nadzora v varovanem oddelku ne morejo preprečiti nekontrolirane konzumacije alkohola v obliki razkužila, s tem pa tudi ne hude zdravstvene škode v obliki telesnih posledic ter aktivnejšega izražanja psihopatologije duševne bolezni. Če ima prosto pot do konzumiranja alkohola, se namreč nasprotni udeleženec tej skušnjavi ne more upreti.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa niso razvidna tista konkretna ravnanja nasprotnega udeleženca, ki bi kazala na ogrožanje njegovega zdravja ali zdravja drugih. Ogrožanje lastnega zdravja in celo življenja je jasno ugotovljeno. Zgolj občasno konzumiranje alkohola res ne bi zadoščalo za sprejem v varovani oddelek, a ne gre za to. Alkoholna odvisnost in njegove posledice so za nasprotnega udeleženca tako hude, da je izvedenec z gotovostjo ocenil možnost, da bi brez formalnega nadzora v varovanem oddelku nepopravljivo okvaril svoje zdravje ali pa celo umrl. Že zato vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami pomoči, tudi ne z namestitvijo na odprtem oddelku socialno varstvenega zavoda, kjer se nasprotni udeleženec trenutno nahaja.

8. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da se v varovanem oddelku nasprotni udeleženec zadrži za dobo enega leta, kot je predlagal izvedenec. Kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, se je v preteklih postopkih krajše obdobje namestitve v varovanem oddelku že izkazalo za neučinkovito. Če pa se bodo okoliščine spremenile, je seveda možen odpust pred iztekom roka, določenega v izpodbijanem sklepu.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.