Jedro

Ker gre v zadevi za gradbena dela, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba ob upoštevanju določb SZ-1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb pridobiti soglasja vseh etažnih lastnikov. Ker tega tožeča stranka ni pridobila oziroma predložila, tudi ni izkazala pravice graditi.

Upravni organ mora o vlogi, ki je stranka ni dopolnila, v skladu s 3. odstavkom 140. člena ZUP, odločati meritorno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Izola zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta (zamenjava lesenih podov za armirano betonske plošče), na parceli številka 1188/1 k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da iz uradne evidence v zemljiški knjigi izhaja, da je objekt na ... ulici 8, skupaj z objekti ... ulica 10 in … 26 in 28, obravnavan kot ena stavba z identifikacijsko številko 728, oziroma so navedeni objekti v skupnem zemljiškoknjižnem vložku št. 870 v k.o. 2626 ..., na katerem je vzpostavljena etažna lastnina (pod vložki številka 870/1, 870/2, 870/3, 870/4 in 870/5) na podlagi etažnega načrta stavbe številka 99A 4 iz februarja 1999. Predvideni gradbeni poseg, to je zamenjava lesenih podov za armirano betonske plošče, pa predstavlja poseg v skupne gradbene elemente stavbe v etažni lastnini. Stanovanjski zakon v 2. odstavku 29. člena med drugim določa, da je soglasje vseh etažnih lastnikov potrebno tudi za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. V skladu s 54. členom Zakona o graditvi objektov pa mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in druge listine, če tako določa zakon. Prav tako mora priložiti dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. Ker tožeča stranka vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja ni priložila dokazila o pravici graditi je bila pozvana, da vlogo dopolni tako, da izkaže pravico graditi za nameravano rekonstrukcijo, in sicer da dostavi soglasja vseh etažnih lastnikov obravnavane stavbe, kot to določa 2. odstavek 29. člena Stanovanjskega zakona. Ker tožeča stranka niti v določenem ji roku, vloge ni dopolnila, niti ni tega naredila do izdaje izpodbijane vloge, je bil njen zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta v ... ulici 8 v A., zavrnjen.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35108-60/2010/6tm z dne 19.4.2010, pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo, zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da hiša v ... ulici 8 v A. ni etažno deljena, saj je v njej samo eno stanovanje, zato je celotna etažna vknjižba v zemljiški knjigi napačna. Kljub temu jo je upravni organ prve stopnje pozval, da vlogo dopolni s soglasjem vseh etažnih lastnikov. V dopisu navedene pomanjkljivosti vloge, ni odpravila saj je ves čas opozarjala, da hiša ... ulica 8 v Izoli nima posameznih delov in drugih etažnih lastnikov in da zato ne potrebuje soglasij drugih etažnih lastnikov za gradbene posege v tej hiši. V nadaljevanju še navaja, da bi moral upravni organ prve stopnje vlogo, če je menil da ni popolna, skladno z 2. odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, zavreči. Upravni organ prve stopnje pa je njeno vlogo zavrnil, kar ima za posledico, odvzem pravice tožeči stranki do ponovne vložitve nove vloge za izdajo dovoljenja. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v kateri navaja, da vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 31. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nesporno izhaja, da tožeča stranka ni izkazala, da ima pravico graditi in zato ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 6. točke 1. odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popravek in 126/07 – ZGO-1), po kateri mora, preden pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, preveriti ali ima investitor pravico graditi. Po podatkih Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Piranu je stavba parcela številka 1118/1 k.o. ... vpisana v zemljiškoknjižnem vložku številka 870 k.o. ... kot etažna lastnina – ID728, v korist vsakokratnega lastnika podvložkov 870/1, 870/2, 870/3, 870/4 in 870/5. Tožeča stranka je kot solastnica (skupaj s solastnikom A.A.) vpisana v podvložkih 870/3 (del stavbe) in 870/4 (del stavbe), lastniki preostalih treh vložkov pa so tretje osebe. V navedeni zadevi gre za rekonstrukcijo – zamenjavo lesenih podov za armirano betonske plošče, torej za dela, ki se nanašajo na konstrukcijo stavbe. Konstrukcijski elementi pa so glede na določbo 2. odstavka 5. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 57/08 – SZ-1) skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi, ki so glede na določbo 18. člena citiranega zakona solastnina etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe. Ker gre torej v zadevi za gradbena dela, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje je treba, ob upoštevanju določb 2. odstavka 29. člena SZ-1 in določb 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09), pridobiti soglasja vseh etažnih lastnikov. Ker torej tožeča stranka soglasij etažnih lastnikov ni pridobila oziroma predložila, tudi ni izkazala pravice graditi in s tem ni izpolnila zahteve iz 4. odstavka 54. člena ZGO-1, ki določa, da mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. V zvezi z navedbami tožeče stranke o nepravilnem vpisu etažne lastnine oziroma lastnine v zemljiški knjigi pa sodišče ugotavlja, da velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo dokler se z ustreznimi listinami, vpisi v zemljiški knjigi ne spremenijo oziroma popravijo.

V zvezi z navedbo tožeče stranke, da bi upravni organ prve stopnje moral njeno vlogo zavreči v skladu z 2. odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 24/06, 126/07, 65/08 in 8/10 – ZUP) pa sodišče pojasnjuje, da je upravni organ prve stopnje ravnal v skladu s 3. odstavkom 140. člena ZUP, ki določa, da kadar stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po 2. odstavku 67. člena tega zakona, temveč mora postopek nadaljevati. Kar pomeni, da mora o vlogi, ki jo stranka ni dopolnila, odločati meritorno.

Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena je sodišče tožbo, v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške tega postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1).