Jedro

Odsotnost enega od tožencev v času, ko je tekel rok za plačilo sodne takse in zaradi katere ta ni bila plačana, je okoliščina, ki sodi v notranje razmerje med pooblaščencem in tožencema in ki ob izvrševanju potrebne skrbnosti v medsebojni komunikaciji ne bi pripeljala do zamude.

Izrek

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženca sta zoper sodbo sodišča druge stopnje, na podlagi katere sta dolžna plačati tožnici 5.701,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vložila predlog za dopustitev revizije. Dne 8. 12. 2010 je bil njunemu pooblaščencu vročen plačilni nalog, v katerem jima je bilo naloženo, naj v 15 dneh plačata sodno takso za predlog. Ker sodna taksa po podatkih evidence plačilnega prometa ni bila plačana, je Vrhovno sodišče toženca o tem obvestilo, jima dalo možnost, da se v osmih dneh o tem izjavita, in ju opozorilo, da naknadno plačilo sodne takse ne more več vplivati na nastop posledice iz tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Dopis jima je bil vročen 5. 1. 2011. 2. Toženca sta 12. 1. 2011 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Navedla sta, da je pooblaščenec takoj po prejemu poslal plačilni nalog prvemu tožencu. Ker je prvi toženec podobne obveznosti vedno izpolnil v postavljenem roku, ni preverjal, ali je bila sodna taksa plačana. V mesecu decembru pa je bil prvi toženec na obisku pri svojih starših v Sanskem mostu in je pooblaščenčevo pismo prejel šele v prvih dneh januarja. Ker sta iz upravičenih razlogov zamudila rok za plačilo sodne takse, vzrok za zamudo pa je prenehal šele 4. 1. 2011, predlagata vrnitev v prejšnje stanje. Predložila sta potrdilo o plačilu sodne takse.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Če stranka zamudi rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP).

5. Ker ima zamuda petnajstdnevnega roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije, za posledico ustavitev postopka na podlagi domnevnega umika predloga (105.a člen ZPP), je predlog dovoljen.

6. Razlog, ki sta ga navedla toženca, ni upravičen vzrok v smislu prvega odstavka 116. člena ZPP. Da bosta v kratkem času po vložitvi predloga za dopustitev revizije prejela nalog za plačilo sodne takse, sta toženca, ki v predlogu nista navedla, da bi bila oproščena plačila sodne takse, mogla pričakovati. Odsotnost enega od tožencev v času, ko je tekel rok za plačilo sodne takse in zaradi katere po navedbah v predlogu ni bila plačana taksa, je okoliščina, ki sodi v notranje razmerje med pooblaščencem in tožencema in ki ob izvrševanju potrebne skrbnosti v medsebojni komunikaciji ne bi pripeljala do zamude.

7. Ker očitno ne gre za okoliščino, ki je ne bi bilo mogoče predvideti in preprečiti, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Glede na to ga je Vrhovno sodišče zavrnilo (drugi odstavek 120. člena ZPP).