- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 401/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.401.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Dedovanje oporočno ali zakonitoSodna praksa obravnava vprašanje, ali bo dedovanje oporočno ali tudi zakonito, glede na to, da zapuščinski postopek še ni končan.
- Pravica do nujnega deležaObravnava se tudi pravica dedičev zapustničina otroka do nujnega deleža, kar vpliva na dedovanje.
- Pravica do prevzema pravdeVprašanje, kdo ima pravico prevzeti pravdni postopek, saj je tožnica oporočna dedinja, vendar so bili v pravdo pozvani zakoniti dediča.
- Utemeljenost pritožbeSodna praksa se ukvarja z utemeljenostjo pritožbe tožnice, ki meni, da bi moralo sodišče upoštevati oporoko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker zapuščinski postopek še ni končan, ni jasno, ali bo dedovanje oporočno, ali tudi zakonito, saj sta v pravdo pozvana dediča zapustničina otroka, ki imata pravico tudi do nujnega deleža, kar je prav tako zakonito dedovanje. Zato je edino logično, razumno in razumljivo, da sta pozvana v pravdo na toženi strani zakonita dediča, ki nista hkrati tudi tožnika, kar pa za pritožnico ne velja.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. tč. izreka) potrdi.
II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zaradi smrti tožene A. A., ki ni imela pooblaščenca, pravdni postopek prekinilo (I.) in zakonita dediča pokojne toženke sina B. B. in hči C. C., ne pa tudi oporočne dedinje - tožnice, pozvalo, da prevzameta prekinjeni pravdni postopek (II.).
2. Zoper sklep v tč. II. se pritožuje tožnica, ki meni, da bi sodišče moralo upoštevati oporoko in k prevzemu pravde pozvati njo, ki je oporočna dedinja in s tem izključuje iz dedovanja zakonite dediče. Predlaga razveljavitev sklepa in opredeljuje svoje pritožbene stroške.
3. Na prevzem pravde pozvana dediča na pritožbo nista odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je k prevzemu pravde pozvalo zakonita dediča (1. odst. 208. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). S tem ni prerjudiciralo zaključka zapuščinskega postopka oz. v ničemer ni prizadelo pravic oporočne dedinje, pritožnice. S trenutkom smrti preidejo vse pravice in obveznosti na dediče zapustnika. Drži, kar pravi pritožnica, da je dedni naslov zakon in oporoka (7. čl. Zakona o dedovanju). Ker zapuščinski postopek še ni končan, ni še jasno, ali bo dedovanje (v celoti) oporočno, ali tudi (delno) zakonito, saj sta v pravdo pozvana dediča zapustničina otroka, ki imata pravico tudi do nujnega deleža, kar je prav tako zakonito dedovanje (25. čl. ZD). Zato je edino logično, razumno in razumljivo, da sta pozvana v pravdo na toženi strani zakonita dediča, ki nista hkrati tudi tožnika, kar pa za pritožnico ne velja. Ni razvidno, zakaj bi slednja želela, da sodišče na stran tožene stranke pozove tudi njo, ki je tožeča stranka, zato ji logičnega odgovora na to pritožbeno sodišče ne more podati.
6. Pritožbo je bilo na podlagi povedanega treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje, s stroškovno zahtevo vret (2. tč. 365. čl. ZPP in 1. odst. 154. čl. v zvezi s 165. čl. ZPP).