Jedro

Kar zadeva razmerje med primarnim in podrejenim tožbenim zahtevkom (slednji je v obravnavani zadevi dejansko stvarno pravne narave), pa velja opozoriti, da je pogoj za uveljavljanje podrejenega zahtevka obstoj medsebojne zveze med zahtevkoma, za oba zahtevka mora biti predpisana ista vrsta postopka, za obravnavanje obeh zahtevkov mora biti podana pristojnost istega sodišča. Iz pogoja istovrstnosti postopka torej izhaja posledica, da med dvema gospodarskima družbama v eni tožbi nikoli ne more priti do kumulacije stvarno pravnega in obligacijsko pravnega zahtevka. Spor glede stvarnih pravic namreč ni gospodarski spor (drugi odstavek 481. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka odločilo, da Okrožno sodišče v Mariboru ni stvarno pristojno za reševanje te zadeve. Iz točke II izreka izhaja, da bo zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena Okrajnem sodišču v Mariboru, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Tožnica z določitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. V pritožbi poudarja, da je kot primarni zahtevek postavila zahtevek na sklenitev pravnega posla (uskladitvenega sporazuma), na podlagi katerega se bo toženka v zemljiško knjigo vknjižila kot solastnica nepremičnin parc. št. 80/5 in 80/14, obe k.o. S.H.. Primarni tožbeni zahtevek tožnica utemeljuje na, med pravnima strankama že sklenjeni Kupoprodajni pogodbi št. 3755/98 z dne 29. 9. 1998. Konkretni spor je torej spor glede prenosa (so)lastninske pravice na nepremičnini kot izpolnitve obligacijsko pravnega posla. Na takšni pravni podlagi pa se za obravnavanje zadeve, ob upoštevanju pravne narave strank, uporabljajo pravila postopkov v gospodarskih sporih (primerjaj VS RS III R 16/2015). Okoliščina, da tožnica s podrejenim zahtevkom zahteva ugotovitev (so)lastninske pravice v korist tožene stranke, kar predstavlja spor o stvarni pravici, pa ne more biti odločilna, saj gre primarno za gospodarski spor in pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.

- Tožnica predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako, da je za odločanje v konkretni zadevi pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje v točkah 3 in 4 obrazložitve najprej ugotavlja, da v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena Zakona pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Prav tako ne gre za gospodarski spor, ki ga rešuje okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 30. člena ZPP). Nazadnje pa še ugotavlja, da gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, za takšne spore pa se pravila o gospodarskih sporih ne uporabljajo (drugi odstavek 481. člena ZPP).

5. Takšno stališče sodišča prve stopnje pritožba uspešno graja. Pravilno opozarja, da je primarni tožbeni zahtevek, s katerim tožnica od toženke zahteva sklenitev neodplačnega sporazuma o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, na podlagi katerega se bo toženka v zemljiško knjigo vpisala kot (so)lastnica določenih nepremičnin, sicer bo sporazum nadomestila sodba, obligacijsko pravne narave. Tožnica namreč z njim zahteva sklenitev pravnega posla (zavezovalnega in razpolagalnega).

6. Kar zadeva razmerje med primarnim in podrejenim tožbenim zahtevkom (slednji je v obravnavani zadevi dejansko stvarno pravne narave), pa velja opozoriti, da je pogoj za uveljavljanje podrejenega zahtevka obstoj medsebojne zveze med zahtevkoma, za oba zahtevka mora biti predpisana ista vrsta postopka, za obravnavanje obeh zahtevkov mora biti podana pristojnost istega sodišča. Iz pogoja istovrstnosti postopka torej izhaja posledica, da med dvema gospodarskima družbama v eni tožbi nikoli ne more priti do kumulacije stvarno pravnega in obligacijsko pravnega zahtevka. Spor glede stvarnih pravic namreč ni gospodarski spor (drugi odstavek 481. člena ZPP)(1).

7. Navedeno (da torej okrožno sodišče ne more obravnavati hkrati obligacijsko pravnega kot tudi stvarno pravnega zahtevka) naj sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ustrezno upošteva.

8. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

op. št. (1) : Povzeto iz Pravdnega postopka, Zakon s komentarjem, druga knjiga, str. 168-169.