Jedro

Iz listin, ki so predložene predlogu za vpis v zemljiško knjigo, ne izhaja pravno nasledstvo prodajalca. V pritožbenem postopku v zemljiškoknjižnih zadevah ni mogoče navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne predlog predlagateljice za vknjižbo lastninske pravice in pravice uporabe pri vl. št. 727 k.o. K. z dne 29.10.1992. Ugotovilo je, da prodajna pogodba ne more biti podlaga za vpis v zemljiško knjigo, kajti pogodba ni sklenjena z zemljiškoknjižnim lastnikom, pravno nasledstvo pa ni izkazano.

Proti sklepu se pritožuje predlagateljica in navaja, da ni dvoma o avtentičnosti prodajalca. Prodajalec je predložil tudi priložene izpiske, iz katerih je razvidno, da je podpisana oseba za prodajalca pooblaščena in registrirana za zastopanje podjetja, ki je pravni naslednik U. Registracije so bile opravljene v skladu z Zakonom o združenem delu in Zakonom o podjetjih. Z zavlačevanjem rešitve predloga predlagateljici nastaja tudi škoda.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvega sodišča je pravilna. Razloge, zaradi katerih je bilo treba predlog zavrniti, tudi pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

Glede na pritožbene trditve pa tem razlogom še dodaja: Po pravnem pravilu & 103 Zakona o zemljiških knjigah je za presojo prošnje odločilen trenutek, ko prispe prošnja na zemljiškoknjižno sodišče. Po pravnem pravilu & 104 istega zakona preizkusi zemljiškoknjižno sodišče prošnjo in priloge ter sme dovoliti vpis samo takrat: če ne izvira iz zemljiške knjige glede zemljišča ali pravice nobena zapreka zahtevanemu vpisu; kadar ni osnovanega pomisleka o tem, ali so udeleženci, ki jih zadeva vpis, sposobni razpolagati s predmetom, na katerega se vpis nanaša, ali o tem, ali so prosilci upravičeni vložiti prošnjo; kadar ima zahteva podlago v predloženih listinah; kadar imajo listine obliko, ki se zahteva za dovolitev vknjižbe, predznambe ali zaznambe.

Glede na listine, ki jih je predlagateljica predložila predlogu za vknjižbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno imelo pomisleke o tem, ali je prodajalec lahko razpolagal z nepremičnino. Listine, ki jih je predlagateljica predložila predlogu, so naslednje: odločba Temeljnega sodišča združenega dela v Zrenjaninu z dne 8.12.1978, s katero je to sodišče vpisalo v sodni register spremembo firme in sicer namesto U. Nato je priložena listina, s katero je sodišče zahtevalo objavo oglasa o tem v Uradnem listu SFRJ. Naslednji dve predloženi listini sta z dne 1.4.1990. Prva vsebuje odločbo Okrožnega sodišča v Z. o tem, da se v sodni register vpiše organiziranje podjetja v družbeni lastnini pod firmo Ug. ki je nastalo z delitvijo Ug. Druga listina izkazuje, da je bil ta vpis v registru izvršen. Listine o tem , da bi prešla firma O. v firmo, ki je podpisnik prodajne pogodbe, pa v spisu ni. Predlagateljica je sicer predložila v pritožbenem postopku dodatne listine, ki jih ni predložila v postopku na prvi stopnji. Teh listin pritožbeno sodišče ne sme presojati (pravno pravilo & 136/2 že citiranega zakona). Če pravno nasledstvo iz teh listin izhaja, bo predlagateljica lahko vložila nov predlog za vpis.

Pritožbo je bilo tako treba zavrniti in potrdiri sklep sodišča prve stopnje.