Jedro

Glede na 17. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča z opravilno številko Up-357/03, je novemu dolžniku dana možnost izjave le pod pogojem, da se mu skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vroči tudi pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika.

Izrek

Pritožbama prvega dolžnika in tretje dolžnice se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

S sklepom z dne 18.10.2005, opr. št. I Ig 136/95-86, je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, naj upniku v osmih dneh povrne 155.607,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa dalje do plačila.

S sklepom z dne 18.10.2005, opr. št. I Ig 136/95-88 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora prvega dolžnika in tretje dolžnice (1. točka izreka). Sklenilo je še, da sta dolžnika dolžna upniku v osmih dneh povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 33.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje do plačila (2. točka izreka).

V pravočasni pritožbi proti omenjenima sklepoma je prvi dolžnik navedel, da je podpisal listino o izstopu iz družbe že leta 1992. Tudi iz dopisa direktorice družbe Z.P. d.o.o. je razvidno, da sta družbenika Z.S. d.o.o. samo I.D. in Z. d.o.o.. Zaradi navedenega je bil dolžnik pasiven. Priglasil je pritožbene stroške.

V pravočasni pritožbi proti uvodoma citiranima sklepoma je tretja dolžnica navedla, da zaradi sklepa skupščine št. 1 z dne 14.12.1992 ni več izvrševala pravic, ki bi ji šle kot družbenici. Sicer pa je to razvidno tudi iz dopisa direktorice družbe Z.P. z dne 04.01.1995. Pri tem že na podlagi le 10% poslovnega deleža tretja dolžnica ni mogla imeti vpliva na poslovanje družbe. Sicer pa obveznost na dolžnico ni prešla. Njen ugovor bi moralo sodišče obravnavati v kontradiktornem postopku, kjer bi jo moralo sodišče tudi zaslišati. Ker tega ni storilo, upnikovega odgovora na ugovor pa dolžnica tudi ni prejela, je podana bistvena kršitev določb izvršilnega postopka. Sodišče bi moralo upoštevati pravico dolžnika do izjave, kot je razvidno iz 17. točke odločbe Ustavnega sodišča s št. Up-357/03-23 in U-I-351/04. Priglasil je pritožbene stroške.

Glede pritožb proti sklepu z dne 18.10.2005, opr. št. I Ig 136/95-88 Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je glede na 17. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča z opravilno številko Up-357/03, novemu dolžniku dana možnost izjave le pod pogojem, da se mu skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vroči tudi pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika.

Ker iz podatkov spisa ni razvidno ravnanje sodišča prve stopnje skladno z zgornjimi izhodišči, je po prepričanju sodišča druge stopnje z izpodbijanimi sklepi podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj novima dolžnikoma ni bila dana možnost obravnavanja. Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje novima dolžnikoma (glej že pravnomočen sklep o nadaljevanju postopka z redno številko 10 spisa) vročiti sklep o izvršbi, ki je bil izdan proti prvotnemu dolžniku. Hkrati pa bo lahko presojalo tudi pritožbene navedbe v zvezi z dopisom direktorice družbe Z.P. z dne 04.01.1995. Pri tem bo moralo upoštevati, da dolžnikove aktivnosti oziroma pasivnosti ni mogoče presojati le na podlagi dejstva, da je posameznik (ali družba) vpisan v sodni register kot družbenik, temveč gre za dejansko vprašanje, kjer mora sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti, ali je posamezen družbenik storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se družba uskladila z določbami Zakona o gospodarskih družbah in s tem preprečil izbris.

Glede pritožb proti sklepu z dne 18.10.2005, opr. št. I Ig 136/95-88 Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom zaradi nerazumljivega izreka podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Glede na to, da v obravnavani zadevi na pasivni strani nastopa pet dolžnikov namreč ni jasno, komu izmed njih so bili naloženi v plačilo nadaljnji izvršilni stroški.

Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o upnikovih nadaljnjih izvršilnih stroških, nanašajočih se med drugim na ugovorni postopek, bo v novem postopku odvisna tudi od odločitve o ugovorih prvega dolžnika in tretje dolžnice.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).