Jedro

Z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi tožnik kljub opozorilu ni posredoval vseh podatkov osebi, ki je bila pristojna za obračun. S tem jo je spravil v zmoto, posledica pa je bil nižji obračun opravljenega dela. Tako ravnanje ima znake kaznivega dejanja goljufije, zato je bil izpolnjen dejanski stan za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19.10.2004 zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja in na ugotovitev, da mu delovno razmerje ni prenehalo in da se mu priznajo vse pravice iz dela in po delu.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov v zvezi z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi, kar pomeni, da je ni bilo mogoče preizkusiti in je zato bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razloge je ugotovilo sodišče druge stopnje samo, kar ne bi smelo in zato kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP obstaja. Sodišče druge stopnje bi moralo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje. Zmotno je uporabljeno tudi materialno pravo. Tožnikovo kršitev bi bilo mogoče opredeliti samo kot kršitev 32. člena ZDR zaradi kršitev navodil nadrejenega, nikakor pa mu ni mogoče očitati kaznivega dejanja. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Čeprav bi sodišče druge stopnje samo ugotavljalo razloge, to še ne pomeni, da je ni mogoče preizkusiti. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodbo sodišča druge stopnje možno v celoti preizkusiti, sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, razlogi niso v nasprotju in so tudi povsem jasni. Zato take bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot jo sodišču očita revizija, revizijsko sodišče ni ugotovilo. Morebitnih drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizijsko sodišče zaradi določbe 371. člena ZPP ni ugotavljalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) je eden od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima vse znake kaznivega dejanja. V prvem odstavku 110. člena ZDR je določba, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR. Drugi odstavek 110. člena ZDR pa določa, da mora izredno odpoved pogodbena stranka podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik spravil v zmoto prodajnega referenta tako, da je ta na škodo stranke obračunal plačilo za opravljeno delo - obdelava tonalitnih stopnic - v prenizkem znesku. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik to storil z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist. Take ugotovitve ne more spremeniti tožnikovo stališče, da ni imel namena pridobitve protipravne premoženjske koristi, saj zavestno ni posredoval referentu pravih podatkov, neplačilo polne cene naročenega materiala pa v vsakem primeru pomeni pridobitev premoženjske koristi. Vprašanje je samo, na kakšen način se lahko pride do nižje cene. V spornem primeru je tožnik prišel do nižje cene tako, da kljub opozorilu ni pristojnemu za obračun posredoval vseh podatkov. S tem ga je spravil v zmoto, posledica pa je bil nižji obračun opravljenega dela. Tako ravnanje ima znake kaznivega dejanja goljufije (prvi odstavek 217. člena ZKP), s tem pa je bil izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

Tožniku nihče ne očita storitve kaznivega dejanja goljufije, ker za razlog izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča, da se ugotovi obstoj znakov kaznivega dejanja. Obstoj teh znakov je bil v tožnikovem primeru ugotovljen.

Ker je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.