Jedro

Za odločanje v sporu o odmeri starostne zavarovalnine pri Skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 1.7.1996 vložila pri Okrajnem sodišču "pritožbo" zoper sklep tožene stranke z dne 12.1.1996, ker ni zadovoljna z odmero polne starostne zavarovalnine. Okrajno sodišče se je s sklepom z dne 28.4.1997 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v navedeni zadevi, in sklenilo, da po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču. Sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor s področja socialne varnosti, ker se spor nanaša na določitev višine starostne zavarovalnine. Za tovrstne spore pa po določbi 99. člena Zakona o sodiščih Okrajno sodišče ni pristojno.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom z dne 14.5.1998 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti. Sodišče navaja, da v danem primeru ne gre za uveljavljanje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Socialno sodišče pa je pristojno le za odločanje o sporih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 s spremembami) ter drugimi predpisi. V predmetni zadevi je razmerje med pravdnima strankama določeno s Pravili S.. Tako konkretni spor ni socialni spor v smislu določb 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list Rs, št. 19/94).

Za odločanje o tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče. Delovna in socialna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih sporov, za katere zakon tako določa. Ti spori so določeni v 4. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94). Med temi spori niso navedeni premoženjski spori, ki izvirajo iz civilnopravnih razmerij, ki jih stranke pogodbeno urejajo. Zavarovalnina, ki jo svojim članom zagotavlja tožena stranka, ni pokojnina v smislu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V obravnavanem primeru gre dejansko za rentno zavarovanje, in plačilo rente, s strani tožene stranke, na podlagi vplačanih prispevkov. Spor o višini rente - zavarovalnine - pa je premoženjski spor, za reševanje katerih so pristojna sodišča splošne pristojnosti (99. in 101. člen Zakona o sodiščih).

Glede na navedeno je za rešitev obravnavanega spora stvarno pristojno Okrajno sodišče.