11. 5. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Gregorja Gerželja, Žalec, na seji 11. maja 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. I Cp 661/2016 z dne 20. 1. 2017 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

3.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik, odvetnik, z ustavno pritožbo izpodbija sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi njegove pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim so mu bili kot odvetniku, postavljenemu po uradni dolžnosti v nepravdnem postopku, priznani stroški zastopanja. Po mnenju pritožnika je sodišče druge stopnje v izpodbijanem delu sklepa nepravilno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je temeljila na uporabi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). S tako odločitvijo naj bi mu kršilo pravice iz 2. člena, drugega odstavka 14. člena, 22. in 137. člena Ustave. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv, ki naj bi bil prav tako v neskladju z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena, 22. in 137. členom Ustave.

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Pritožnik v skladu s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS zatrjuje, da gre v njegovi zadevi za posebej utemeljen primer, ki presega pomen konkretne zadeve. Navaja, da izpodbijana odločitev temelji na protiustavnem petem odstavku 17. člena ZOdv, ki določa za polovico nižje plačilo odvetnikom, ki so postavljeni po uradni dolžnosti ali v okviru zastopanja po brezplačni pravni pomoči. Tako znižano plačilo naj bi imelo širše družbene posledice, tudi z ustavnopravnega vidika. Onemogočalo naj bi izpolnjevanje zahtev pri opravljanju odvetniškega dela, ki naj bi izhajale iz 137. člena Ustave, kar naj bi pomenilo slabšo kakovost zastopanja. Ogrožalo naj bi tudi ekonomsko neodvisnost odvetnikov in postavljalo v neenakopraven položaj stranke, ki jih tako postavljeni odvetniki zastopajo. Določba naj bi tudi slabila ustavnopravni položaj odvetništva v razmerju do zakonodajne in izvršilne oblasti, ker naj bi posegala v finančno in funkcionalno samostojnost odvetništva. Vprašanje ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv naj bi imelo širši pomen tudi zato, ker nakazuje s kakšno lahkoto (skoraj arbitrarno in neobrazloženo) naj bi zakonodajalec znižal ceno odvetniških storitev.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, predlog za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe pa ni utemeljen (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na njegov pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik