Jedro

Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo njegov predlog za izvršbo kot predlog za nadaljevanje izvršbe. Naslovil ga je kot predlog za izvršbo za podlagi izvršilnega naslova in na koncu predlagal, da sodišče dovoli izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah, pri čemer učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke. Utemeljeno tudi navaja, da ne gre za litispendenco, ker ne gre za isti predmet in da sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav gre za iste nepremičnine) ne moremo šteti kot ovire za novo izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe. Ugotovilo je, da je upnik podal predlog za izvršbo z dne 12. 8. 2016 na nepremičnine na podlagi izvršilnega naslova. Ker že teče zoper iste stranke izvršilni postopek In 7/2013, ki še ni zaključen, je upnika pozvalo, da sporoči ali z novim predlogom izterjuje isto terjatev kot v In 7/2013. Upnik je odgovoril, da izterjuje isto terjatev kot v In 7/2013, pri čemer je upošteval vsa plačila, vendar je bila izvršba ustavljena na predlagane nepremičnine s sklepom z dne 8. 10. 2015, zaradi česar se izvršba na navedene predmete več ne vodi in ne obstajajo ovire za vodenje izvršbe na nepremičnine, ne obstaja tudi litispendenca s postopkom In 7/2013. Sodišče je upnikov predlog štelo kot nadaljevanje izvršbe na novo sredstvo oziroma predmet, saj je zadeva In 7/2013 za isto terjatev istih strank še v teku. Če bi ga štelo kot nov predlog, bi ga bilo potrebno zavreči po tretjem odstavku 189. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Vrhovno sodišče je zavzelo stališče v odločbi II Ips 332/2011. Upnik lahko preseže meje pravnomočnosti z izkazovanjem obstoja spremenjenih okoliščin (velja milejši dokazni standard) in izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, vendar to v konkretnem primeru ni izkazal, saj takšnih okoliščin ni navajal. Upnik ne more vlagati novih predlogov dokler v določenih zadevah še teče izvršilni postopek (ni pravnomočno zaključen), vendar lahko predlaga nadaljevanje izvršbe z novimi sredstvi oziroma novimi predmeti, tudi na iste predmete oziroma sredstva, vendar pod pogoji zgoraj.

2. Zoper ta sklep sodišče prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je 12. 8. 2016 na sodišče naslovil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. V predlogu je predlagal, da se prične zoper dolžnika nova izvršba na nepremičnine, ker je bila prejšnja na navedene nepremičnine ustavljena s sklepom z dne 8. 10. 2015 zaradi neuspešne druge javne dražbe z dne 2. 9. 2015. Sodišče govori o visečnosti pravde oziroma litispendenci. Do te v zadevi ne bi moglo priti, saj niso izpolnjeni pogoji za litispendenco. Manjka zadnji pogoj, da poteka izvršba glede istega predmeta. Sklepa o ustavitvi ne moremo šteti kot ovire za novo izvršbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo njegov predlog za izvršbo kot predlog za nadaljevanje izvršbe. Naslovil ga je kot predlog za izvršbo za podlagi izvršilnega naslova in na koncu predlagal, da sodišče dovoli izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah […], pri čemer učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke […]. Utemeljeno tudi navaja, da ne gre za litispendenco, ker ne gre za isti predmet in da sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav gre za iste nepremičnine) ne moremo šteti kot ovire za novo izvršbo. Iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 332/2011, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, izhaja, da upniku v takšni situaciji po tretjem odstavku 43. člena ZIZ ostane na voljo vložitev novega predloga za izvršbo, ne pa tudi vložitev predloga za nadaljevanje (že ustavljene) izvršbe (6. točka obrazložitve). Ker je upnik vložil nov predlog za izvršbo, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).(1)

5. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o upnikovem predlogu za izvršbo z dne 12. 8. 2016. 6. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Upnik v pritožbi predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da višje sodišče dovoli predlagano izvršbo, vendar tega ne more, ker bi prikrajšalo dolžnika za pravico do izjave - ugovora pred sodiščem prve stopnje in nato obe stranki za pravico do pritožbe zoper sklep o ugovoru.