Jedro

Tožnik je sodišču posredoval pisni umik tožbe, iz katerega izhaja, da umik podaja po skrbnem premisleku in prostovoljno. Umik tožbe je tožnik tudi lastnoročno podpisal. Tožena stranka je umikom tožbe soglašala, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se zaradi umika tožbe postopek v predmetnem socialnem sporu ustavi.

Izjave o umiku ni mogoče preklicati, čeprav je bil umik podan v zmoti. Za pritožbo zoper sklep po ugotovitvi umika tožbe ZPP ne predvideva pritožbenega razloga uveljavljanja zmote, prisile ali grožnje, kot to velja zoper sodbo na podlagi odpovedi zahtevku. Zato so pritožbene navedbe, da naj bi tožnik umik tožbe podal zaradi groženj delodajalca neutemeljene. Izjava je bila dana in kot tako jo je bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek ustavilo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je pooblaščenec 23. 11. 2015 prejel obvestilo sodišča o preklicu naroka zaradi domnevnega umika tožbe. Pooblaščenec je sodišče takoj obvestil, da tožba ni umaknjena, saj jo je umaknil delodajalec tožnika in ne tožnik. Pooblaščenec ni bil seznanjen z umikom tožbe. Tožnik je umik tožbe podpisal zaradi hudih pritiskov in groženj z izgubo zaposlitve, ki jih je nad njim izvajal delodajalec. Umik oziroma besedilo je sestavil delodajalec, tožnik pa ga je le podpisal. Med delavcem in delodajalcem je namreč pred Delovnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. Pd 271/2015 v teku spor zaradi plačila odškodnine v višini 30.000,00 EUR, saj se je tožnik poškodoval pri delodajalcu. Ob mediaciji 19. 10. 2015 je delodajalec delavcu predočil, da v kolikor tožbe ne bo umaknil, bo zoper njega sprožil postopek izredne odpovedi. Dne 11. 11. 2015 je bila res izdana odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec pa je nato pričel vršiti pritisk na tožnika, in sicer, da lahko odpoved prekliče, če umakne tožbo zoper delodajalca in tožbo zoper ZPIZ. Tožnik se je pod pritiskom zlomil in podpisal s strani delodajalca pripravljen umik tožbe. Umika ni sestavil tožnik, temveč delodajalec, saj tožnik nima ne računalnika, ne printerja, niti ju ne zna uporabljati. Tožnik je tako tožbo umaknil pod vplivom grožnje v smislu 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami). Grožnje so pri tožniku povzročile utemeljen strah, saj mu zaposlitev zagotavlja eksistenco. Takšno ravnanje delodajalca je v nasprotju z moralnimi načeli v smislu 86. člena OZ, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče umik tožbe šteti kot ničen, torej brez učinka, ter postopek nadaljevati. Sodišče prve stopnje se do omenjenih navedb ni opredelilo oziroma tudi ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal tožnik niti ni obrazložilo, zakaj dokazov ni izvedlo. S tem je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, je tudi dejansko stanje ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno, posledično pa tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. V zadevi tudi ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep vsebuje razloge, bistvene za odločitev in se ga tako tudi da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je umik tožbe nepreklicna izjava, ki učinkuje takoj in da na to izjavo nimajo nobenega vpliva zatrjevane napake volje. Ob takem stališču pa seveda ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče zaradi ugotavljanja napak volje izvajalo predlagane dokaze.

5. Bistvo zadeve je v tem, da je tožnik v sporu iz invalidskega zavarovanja sodišču dne 18. 11. 2015 posredoval pisni umik tožbe. Iz njega izhaja zapis, da umik podaja po skrbnem premisleku in prostovoljno. Umik tožbe je tožnik tudi lastnoročno podpisal. 6. ZPP v prvem odstavku 188. člena določa, da tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. Tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik. Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep se vroči toženi stranki samo, če ji je bila predhodno vročena tožba. Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena in se lahko znova vloži (drugi, tretji in četrti odstavek 188. člena ZPP). Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožena stranka soglašala z umikom tožbe. Sodišče je glede na prej citirano določbo zato utemeljeno odločilo, da se zaradi umika tožbe postopek v predmetnem socialnem sporu ustavi.

7. Glede pritožbenih navedb, da bi moralo sodišče upoštevati določbe OZ, ki se nanašajo na napake volje, pa pritožbeno sodišče opozarja na obstoječo sodno prakso(1) iz katerega izhaja, da je umik tožbe preklic zahteve po sodnem varstvu. Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep je le deklaratorne narave. Izjave o umiku tudi ni mogoče preklicati, čeprav je bil umik podan v zmoti. Za pritožbo zoper sklep po ugotovitvi umika tožbe namreč v ZPP-ju ni predviden pritožbeni razlog uveljavljanja zmote, prisile ali grožnje, kot to velja zoper sodbo na podlagi odpovedi zahtevku (člen 338/3 ZPP). Vse to pa pomeni, da so pritožbene navedbe, da naj bi tožnik umik tožbe podal zaradi groženj delodajalca oziroma sklicevanje na določbe OZ za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantne. Izjava je bila dana in kot tako jo je bilo sodišče dolžno upoštevati. Dane izjave tudi ni mogoče šteti za nično in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Umika tožbe ni mogoče preklicati, tudi če je bil dan v zmoti. Preklic umika tožbe glede na veljavno pravno teorijo in sodno prakso ni možen. Volja stranke pri tem ni bistvena(2) .

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

(1) Glej sklep opr. št. I Cpg 334/2006 z dne 26. 10. 2007. (2) Glej sklep opr. št. I Cpg 240/2000 z dne 16. 3. 2000.