Jedro

ZPIZ/92 v 72. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni na strani zavarovanega družinskega člana, da je upravičencu mogoče priznati pravico do vdovske oziroma tedaj poimenovane družinske pokojnine. Vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je do moževe smrti dopolnila starost 50 let; ali je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo oziroma je to postala v enem letu po njegovi smrti; oziroma če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Nobeden od navedenih dejanskih stanov v obravnavani zadevi ni podan, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 28. 4. 2014 in št. ... z dne 21. 1. 2013 ter posledično tudi vtoževano pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine. V soglasju obeh strank je brez glavne obravnave ob med strankama nespornih odločilnih dejstvih na seji senata presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica smiselno zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava.

Z zaključkom sodišča, da ni pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ker sin ni bil uživalec družinske pokojnine, se ne strinja. Ob moževi smrti je bil otrok mladoleten, šoloobvezen, zanj je morala skrbeti in je zato bil upravičen do družinske pokojnine. Ker je sedaj stara 60 let predlaga, da se ji prizna pripadajoča vdovska pokojnina.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ob izkazanih pravno odločilnih dejstvih je zavrnilna sodba izdana ob pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbeno izvajanje dodaja le še naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 72. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(2) (ZPIZ/92), ki ga je v zvezi s 392. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(3) (ZPIZ-1) v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. ZPIZ/92 v navedenem členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni na strani zavarovanega družinskega člana, da je pravico do vdovske oziroma tedaj poimenovane družinske pokojnine, sploh mogoče priznati. Vdova tako pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je do moževe smrti dopolnila starost 50 let; ali je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo oziroma je to postala v enem letu po njegovi smrti; oziroma če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Prav nobeden od navedenih dejanskih stanov pa po bistveno pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje in seveda tudi tožene stranke, v predmetni zadevi ni podan.

6. Dejstvo je, da je bila tožnica ob moževi smrti 22. 7. 1992 stara komaj 36 let. Ni bilo niti zatrjevano, da bi ob nastanku zavarovalnega primera bila nezmožna za delo, ali da bi nezmožnost za delo pri njej nastopila v enem letu po moževi smrti. Res je sicer, da ji je ostal otrok (roj. 21. 1. 1984), ki je bil ob moževi smrti nedoleten, da je šolanje zaključil, ko je bila tožnica stara 47. let, in je imela do tedaj do njega dolžnost preživljanja. Vendar pa slednje okoliščine same po sebi niso zadostne za drugačno odločitev od izpodbijane. Zgolj dolžnost preživljanja ne zadostuje.

Za zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe je odločilno, da pravica do družinske pokojnine otroku pri slovenskem nosilcu nikoli ni bila priznana. Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi bila sploh kdaj uveljavljana. Pogoji iz 3. odstavka 72. člena v zvezi z 3. alinejo 1. odstavka 72. člena ZPIZ/92 tako zagotovo niso izpolnjeni, kot zmotno meni pritožnica. Da bi ji lahko bila priznana pravica do vdovske pokojnine, bi morala biti pred tem otroku priznana pravica do družinske pokojnine. Otrok bi moral biti uživalec družinske pokojnine, da bi po prenehanju uživanja tožnica kot vdova po pokojnem zavarovancu lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bi ob odpadu otroka dopolnila 50. let starosti, oz. najmanj 45. let starosti, da bi nastopila čakalna doba do dopolnjenega 50. leta starosti.

7. Iz predhodno navedenih materialno pravnih razlogov, in ker niti medtem dopolnjena starost 60 let, ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane, je bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 12/92 s poznejšimi spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami.