Jedro

V primeru, da nasprotni udeleženec predlaga nadaljevanje postopka, mora sodišče pri odločanju upoštevati predloge in dokaze, ki jih je stranka predlagala pred nadaljevanjem postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se solastno premoženje predlagatelja in nasprotne udeleženke nepremičnina 92/2 k.o. K. razdruži, s prodajo nepremičnine in razdelitvijo kupnine vsakemu do ene polovice. Nadalje je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi nasprotna udeleženka navaja, da je odločitev sodišča v nasprotju s členom 70 SPZ, ki prvenstveno določa, da se stvar fizično deli. Civilna delitev je predvidena kot podredna možnost, če fizična razdelitev ni možna. Pritožnica očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče samo po sebi ni strokovnjak in nima ustreznih strokovnih znanj za ugotavljanje ali je možna fizična delitev stvari in bi moralo to ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke. O delitvi dvorišča in gospodarskega poslopja izpodbijana odločba ne vsebuje nikakršnih razlogov. Sodišče bi pri odločanju moralo upoštevati vse navedbe, ki jih je navajala v postopku, ki ga je začela sama N 164/07 in je predlagala fizično delitev ter se sklicevala na arhitektko J. C. Ker sodišče ni upoštevalo navedb in predlogov nasprotne udeleženke, je podana kršitev iz točke 14 drugega odstavka čl. 339 ZPP. Nadalje navaja, da bi moralo sodišče upoštevati dopis predlagatelja takratnemu pooblaščencu nasprotne udeleženke.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba je utemeljena.

V konkretnem primeru je predlog za delitev sporne nepremičnine vložila nasprotna udeleženka, ki je predlog umaknila in je postopek nadaljeval nasprotni udeleženec (prvi odstavek čl. 24 ZNP). V takem primeru ne gre za nov postopek, ampak za nadaljevanje prejšnjega postopka v obratnih vlogah tako, da bi moralo sodišče upoštevati vse navedbe nasprotne udeleženke (prvotne predlagateljice in tam predložene dokaze) kot utemeljeno opozarja, pritožba. Kaj je predlagala nasprotna udeleženka v postopku, ki se je začel na njen predlog, se iz spisa ne da ugotoviti, ker je sodišče zadevo vodilo tako, kot da gre za povsem nov predlog namesto, da bi nadaljevalo prejšnji postopek iz prvotnega spisa sploh ni predložilo in upoštevalo pri odločanju. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka čl. 339 tč. 14 ZPP, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, saj so razlogi sodišča pomanjkljivi in te kršitve pritožbeno sodišče ne more odpraviti ter je bilo že iz teh razlogov pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 35471 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP). V novem odločanju bo moralo sodišče upoštevati navedbe in dokaze v prvotno začetem postopku in pribaviti navedeni spis (N 164707), upoštevati pa bo moralo tudi utemeljene pritožbene trditve, da sodišče nima ustreznega znanja za ocenjevanje oziroma ugotavljanje ali je možna fizična delitev, saj bi to morala ugotavljati s pomočjo izvedenca gradbene stroke. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.