20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopata B. in C. C., odvetnika v Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1457/2002 z dne 5. 3. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. D 651/2000 z dne 16. 8. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku razdelilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje med zapustnikove dediče po prejšnjem sklepu o dedovanju, tj. pritožnico kot hčerko zapustnikove posvojenke in zapustnikovi vnukinji (hčeri zapustnikovega nezakonskega sina). Višje sodišče je takšno odločitev potrdilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi takšni odločitvi nasprotuje.

Sklicuje se na to, da je bil v zapuščinskem postopku med pritožničino pravno prednico kot oporočno dedinjo in zapustnikovim nezakonskim sinom sklenjen dedni dogovor, po katerem je celotno zapuščino prevzela pravna prednica pritožnice, drugega dediča pa izplačala. Meni, da je zapustnik v svoji oporoki razpolagal z vsem premoženjem, tudi s tistim, ki naj bi mu bilo kasneje vrnjeno v denacionalizaciji, in da je bil z dednim dogovorom zapustnikov nezakonski sin popolnoma dedno odpravljen, zato ni razlogov za priznanje zakonite dedne pravice zapustnikovim vnukinjam. S takšno odločitvijo naj bi sodišče kršilo njeno pravico iz 33. člena v zvezi s 67. in z 71. členom Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo skladno s 50. členom Zakon o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnica zatrjuje, da sta sodišči z izpodbijano odločitvijo posegli v njeno pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Sporni se ji zdita stališči, da oporočna razpolaganja, napravljena pred odločbo o denacionalizaciji, veljajo glede denacionaliziranega premoženja le, če je to v oporoki izrecno določeno (81. člen Zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen) in da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji (80. člen ZDen). Glede obeh vprašanj je Ustavno sodišče že odločilo, da takšna pravna ureditev ni v neskladju z Ustavo (odločba št. U-I-96/92, Uradni list RS št. 4/94 in OdlUS II, 118 ter odločba št. U-I-16/94, Uradni list RS št. 37/95 in OdlUS IV, 46). Kolikor pritožnica v ustavni pritožbi nasprotuje stališču sodišča, po katerem iz zapustnikove oporoke ne izhaja, da bi razpolagal tudi s premoženjem, ki mu bo morda vrnjeno z denacionalizacijo, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da gre za vprašanje pravilnosti dokazne ocene, ki ga Ustavno sodišče ni pristojno presojati.

5.Za utemeljevanje ustavne pritožbe se ni mogoče sklicevati na 67. in 71. člen Ustave, saj ne gre za določbi Ustave, ki bi vsebovali kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavne sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger