Jedro

Sodišče pritrjuje organu za brezplačno pravno pomoč, da je namen nujne brezplačne pravne pomoči, da se prošnja za dodelitev brezplačne pomoči obravnava hitro in brez odlašanja, brezplačna pravna pomoč pa se lahko tudi v tem primeru dodeli le ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev. Vendar pa to ne pomeni, da je treba določbo 36. člena ZBPP razlagati tako, da je zahteva po hitrem postopanju v škodo strank. Tako tudi odločanje o nujni brezplačni pravni pomoči ne izključuje dopolnjevanja vloge. Šele nato je mogoče o zadevi odločiti, upoštevajoč rezultat dopolnjevanja. V obravnavani zadevi je organ tožnikovo prošnjo zavrgel, ne da bi sploh začel z njeno obravnavo. Tožnik sicer ni navedel sodišča izvršilne zadeve, za katero želi brezplačno pravno pomoč, a organ za brezplačno pravno pomoč tega ni niti poizkusil razjasniti, kot mu to nalaga prvi odstavek 138. člena ZUP.

Organ za brezplačno pravno pomoč si mora prizadevati, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so relevantne za odločitev, z namenom, da se strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. Bpp 1705/2019 z dne 13. 12. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, katero je vložil v zvezi s postopkom št. I 2239/2019 za vložitev ugovora, sestavljanje dopisov ter morebitno zastopanje pred sodiščem, kot morebitnega izbranega odvetnika pa navedel A.A. iz Maribora. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je prosilec prošnjo oddal na pošti 11. 12. 2019, pri čemer je obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil zgolj izpisek TRR, ni pa navedel niti v prošnji niti v morebitni prilogi ničesar, da bi organ za brezplačno pravno pomoč lahko presodil izpolnjevanje pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot to določa 36. člen ZBPP. Glede na to, da gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, bi moral prosilec po določbi 4. alinee 8. člena ZBPP izkazati verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo. Namen nujne brezplačne pravne pomoči je namreč v tem, da pristojni organ prošnjo za njeno dodelitev obravnava hitro in brez nepotrebnega odlašanja, ni pa njen namen, da bi se prosilcem nujna brezplačna pravna pomoč dodelila brez vsakršne vsebinske presoje, torej objektivnega kriterija, zaradi česar je določen tudi rok za vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč mora prošnjo prejeti toliko časa pred iztekom roka, da je mogoče izvesti presojo in vsa potrebna opravila, zaradi katerih bo prosilcu omogočeno zastopanje po odvetniku. Tako ni relevantno, kdaj je bila prošnja oddana, ampak kdaj jo je pristojni organ prejel, ker le pravočasna predložitev prošnje omogoča udejanjanje namena nujne brezplačne pravne pomoči. Pri tem se organ za brezplačno pravno pomoč sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 503/2019. Prosilec je prošnjo oddal na pošto 11. 12. 2019, organ pristojen za odločanje jo je prejel v petek 13. 11. 2019, rok za pritožbo pa se po navedbah prosilca izteče v ponedeljek 16. 12. 2019, zaradi česar organ za brezplačno pravno pomoč ni mogel presoditi izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kljub temu, da je imel prosilec izbrano osebo za zastopanje, pri čemer morata biti v primeru vložitve prošnje po izteku roka iz drugega odstavka 36. člena ZBPP oba pogoja izpolnjena kumulativno. Ker prosilec v prošnji ni navedel niti tega, pred katerim sodiščem se vodi postopek, organ ni mogel preveriti, kdaj se izteče rok za ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev ugovora, sestavljanje dopisov in zastopanje pred sodiščem, vse v zadevi I 2239/2019. Pri tem je zapisal še, da prosi za hitro rešitev, ker je treba ugovor vložiti že 16. 12. 2019. Prošnjo je oddal na pošto 11. 12. 2019, na sodišče pa je prispela 13. 12. 2019. Prošnjo je oddal, oziroma izpolnil tako, da je izpisal vse potrebne (pričakovane) osnovne podatke v obrazcu. Pri tem je vnesel tudi vse potrebne osebne podatke. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo zavrgel istega dne, kot je prispela na sodišče. Navaja, da je tožnik za predmetno izvršilno zadevo izvedel s sprejemom sklepa o dovoljeni izvršbi in sicer dne 10. 12. 2019. Prošnjo za brezplačno pravno pomoč je na sodišče poslal naslednji dan, to je 11. 12. 2019. Tožnik je tako ravnal skrbno in pravočasno. Pred tem vloge ni bilo mogoče oddati, razen da bi jo že 10. 12. 2019, oziroma 11. 12. 2019 prinesel na sodišče, vendar se to ne zahteva in ne pričakuje. Pa še tedaj bi služba imela na razpolago le dva dni več kot sedaj. Tožnik je zato prepričan, da je postopal pravilno in s potrebno skrbnostjo povprečnega človeka ter zavrača očitek, da je prošnjo vložil prepozno. Razen tega tožnik za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni prosil le za vložitev ugovora, kot se navaja v izpodbijanem sklepu, ampak tudi za sestavljanje ostalih vlog in za zastopanje pred sodiščem. Ti dve opravili, ki nista vezani na rok in se ne odvijata tako hitro, da o vlogi ne bi bilo mogoče pravočasno odločiti, je organ za brezplačno pravno pomoč pri svoji odločitvi v celoti spregledal. Tožnik še dodaja, da je v prošnji o zadevi res navedel le številko zadeve, vendar pa tožeča stranka meni, da je s tem navedel dovolj podatkov, ki toženi stranki omogočajo, da bi lahko in morala v sodnem sistemu, ki je dostopen v računalniških evidencah, pridobiti podatke o zadevi in to pregledati. Glede na to meni, da je neresnična ugotovitev tožene stranke, da o zadevi zaradi prekratkega roka ni mogla odločiti. Sicer pa bi služba za brezplačno pravno pomoč lahko in morala tožnika pozvati na dopolnitev teh podatkov, če bi jih resnično potrebovala.

3. Razen tega tožeča stranka meni, da vlagatelju prošnje za brezplačno pravno pomoč ni treba predstaviti in obrazložiti ugovornih razlogov zoper sklep o izvršbi v takšni meri, kot je to razbrati iz napadenega sklepa. Iz navedenih razlogov je izpodbijana odločitev organa za brezplačno pravno pomoč materialnopravno napačna, zato predlaga, da sodišče izpodbijani akt razveljavi in tožnikovi prošnji ugodi oziroma podredno, da zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da je iz prošnje na podlagi navedene številke sicer razbrala, da gre za brezplačno pravno pomoč za izvršbo začeto na podlagi izvršilnega naslova, v računalniških evidencah pa nima dostopa do nikakršnih podatkov o izvršilnih zadevah, zato ob pregledu zadeve ni mogla ugotoviti, pred katerim sodiščem se vodi postopek, kdaj je bil izdan sklep o izvršbi, in vsebino le-tega. Glede na to, da je bil v teku rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, bi tožnik moral te podatke navesti, pa ni navedel niti sodišča. Dodaja, da pri odločanju ni spregledala, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi za nadaljnje zastopanje v predmetnem izvršilnem postopku, vendar je pri tem treba upoštevati tudi določbo 8. člena ZBPP. Glede na to, da tožnik v prošnji ugovornih razlogov ni navedel, organ za brezplačno pravno pomoč ni mogel presoditi izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Dodaja, da ni namen nujne brezplačne pravne pomoči, da se prosilcem ta zagotovi brez vsakršne vsebinske presoje. Glede na to, da je tožnik vložil prošnjo po izteku roka iz drugega odstavka 36. člena ZBPP, organ za brezplačno pravno pomoč tožnika ni pozival na dopolnitev prošnje.

5. Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

6. Tožba je utemeljena.

7. V predmetni zadevi je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za, kot izhaja iz njegove vloge, pravno zadevo I 2239/2019. Pri tem je kot navedbo želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči navedel, da gre za vložitev ugovora, sestavljanje dopisov in morebitno zastopanje pred sodiščem. Dodal je, da prosi za hitro rešitev, ker je rok za pritožbo (pravilno: ugovor) 16. 12.. Pri tem je kot izbranega odvetnika navedel A.A. iz Maribora.

8. Nujno brezplačno pravno pomoč ureja ZBPP v 36. členu. Ta določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo ali vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč - prvi odstavek). Prošnjo za odločanje v primerih iz prvega odstavka vloži prosilec najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek). Če vloži prosilec prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč po izteku roka iz drugega odstavka 36. člena, jo pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrže kot prepozno, če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči (tretji odstavek). Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč preveri materialni položaj prosilca v petnjastih dneh po dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka 36. člena (četrti odstavek). Na podlagi ugotovitev strokovne službe za BPP iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ za BPP prosilcu odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (peti odstavek).

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pristojnemu organu poslal priporočeno po pošti dne 11. 1. 2019. Pošiljka je na sodišče prispela dne 12. 1. 2019 in ne 13. 1. 2019, kot je razumeti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Glede tega organ navaja, da je prošnjo sprejel v obravnavo dne 13. 1. 2019, nato pa jo je glede na datum izpodbijanega sklepa še istega dne kot prepozno zavrgel. Tretji odstavek 36. člena določa, da organ za brezplačno pravno pomoč zavrže prošnjo, ki jo je prosilec vložil po izteku roka iz drugega odstavka tega člena, če oceni, da v tako kratkem času prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje brezplačne pravne pomoči. V obravnavani zadevi ni šlo za tak primer, saj je tožnik izvajalca brezplačne pravne pomoči navedel v svoji prošnji.

10. Glede tistih vprašanj postopka, ki jih ZBPP ne rešuje, postopa organ za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Ta organu nalaga, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Naloga organa za brezplačno pravno pomoč je torej, da postopa tako, da strankam v okviru svojih pristojnosti omogoči uveljavitev njihovih pravic. Sodišče sicer pritrjuje organu za brezplačno pravno pomoč, da je namen nujne brezplačne pravne pomoči, da se prošnja za dodelitev brezplačne pomoči obravnava hitro in brez odlašanja, brezplačna pravna pomoč pa se lahko tudi v tem primeru dodeli le ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev. Vendar pa to ne pomeni, da je treba določbo 36. člena ZBPP razlagati tako, da je zahteva po hitrem postopanju v škodo strank. Tako tudi odločanje o nujni brezplačni pravni pomoči ne izključuje dopolnjevanja vloge. Šele nato je mogoče o zadevi odločiti upoštevajoč rezultat dopolnjevanja. V obravnavani zadevi je organ tožnikovo prošnjo zavrgel, ne da bi sploh začel z njeno obravnavo. Tožnik sicer ni navedel sodišča izvršilne zadeve, za katero želi brezplačno pravno pomoč, a organ za brezplačno pravno pomoč tega ni niti poizkusil razjasniti, kot mu to nalaga prvi odstavek 138. člena ZUP.

11. Glede sklicevanja tožene stranke na odločitev v zadevi I U 503/2019-8 z dne 16. 4. 2019 pa sodišče pojasnjuje, da je odločitev v posamični zadevi odvisna od konkretnih dejanskih okoliščin, ki se od primera do primera razlikujejo. V zadevi, ki je predmet obravnave v tem upravnem sporu, je organ za brezplačno pravno pomoč napačno ugotovil dan, ko je prispela tožnikova prošnja na sodišče, nerazjasnjeno in ne da bi tožena stranka to poizkusila razjasniti, pa je ostalo tudi vprašanje zadeve, za katero želi prosilec brezplačno pravno pomoč, s tem pa tudi roka za opravo tega dejanja.

12. Sodišče sicer ne pritrjuje tožniku, da mu pri vložitvi prošnje ni treba predstaviti in obrazložiti ugovornih razlogov. Glede dodelitve brezplačne pravne pomoči dolžniku v izvršilnem postopku ima namreč ZBBP posebne določbe v 8. členu. Ta v 4. alineji določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Prosilec kot dolžnik v takem izvršilnem postopku mora torej verjetno izkazati obstoj enega od razlogov iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

13. Vendar pa si mora organ za brezplačno pravno pomoč prizadevati, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so relevantne za odločitev, z namenom, da se strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, česar pa v obravnavani zadevi ni niti poskušal. S tem so bila kršena pravila upravnega postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, to pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu za brezplačno pravno pomoč v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) o zadevi ponovno odločiti.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

15. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in njena oprava glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).