Jedro

V Javnem razpisu je določena formula, po kateri se izračuna znesek sredstev, s katerimi se sofinancira izdajanje publikacije. Ni sporno, da se po tej formuli število avtorskih pol množi z odstotkom kategorije in zneskom sofinanciranja avtorske pole. Za faktor f pa je predpisano, da izraža razmerje med razpisanimi sredstvi in zmnožkom vseh avtorskih pol, vseh kategorij in zneska 400 EUR, torej izračunanimi sredstvi. Razpisana sredstva se torej delijo z vsoto zmnoženih treh kategorij. Tako dobljeni faktor f pa se množi z A x D x Ok. Ob tako zapisani formuli sodišče ugotavlja, da se omejitve lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej. Tako razlago podpira tudi struktura točke 6.3. Javnega razpisa, saj je formula določena, preden so navedene omejitve, ki jih je Agencija dolžna upoštevati pri določitvi sofinanciranega zneska.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije št. 6316-7/2016-334 z dne 22. 2. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor tožeče stranke zoper Obvestilo o sofinanciranju prijave, prispele na Javni razpis za sofinanciranje izdajanja domačih znanstvenih periodičnih publikacij v letu 2017 in 2018 (v nadaljevanju Javni razpis), po katerem se prijava tožeče stranke za sofinanciranje izdajanja domače znanstvene publikacije z naslovom A. uvrsti v program sofinanciranja za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2018 in bo sofinancirana v višini 15.452,00 EUR (letno 7.726,00 EUR).

2. V razlogih izpodbijanega sklepa se, v zvezi z ugovorom, da je izračun višine letnega sofinanciranja neskladen z besedilom Javnega razpisa, ugotavlja, da je znesek izračunan na način, ki ga je določal Javni razpis. Po 6. točki Javnega razpisa se letno sofinanciranje izdajanja publikacije izračuna po formuli A x D x Ok, kar pri obravnavani publikaciji znaša 20.800,00 EUR. Ker je bil znesek zaprošenih sredstev (12.350,00 EUR) nižji od izračunanega zneska, je tožena stranka pri nadaljnjem izračunu upoštevala znesek v višini zaprošenih sredstev. Z enotnim faktorjem f za sorazmerno uskladitev izračunanih zneskov z razpisanimi (0,625587824) je torej pomnožila znesek 12.350,00 EUR. Javni razpis namreč vsebuje dve omejitvi in sicer, da znesek sofinanciranja ne more preseči 38.000,00 EUR in da višina sofinanciranja ne more presegati zaprošenih sredstev. Čeprav v Javnem razpisu ni izrecno navedeno, kje v samem izračunu se upoštevata ti dve omejitvi, je glede na vlogo, ki jo ima faktor f, treba upoštevati, da se faktor lahko določi šele takrat, ko so upoštevane vse omejitve javnega razpisa. Namen faktorja f je, da se razdelijo vsa sredstva. Če bi se upošteval izračun, kot ga v ugovoru uveljavlja prijavitelj, bi bil faktor nižji in se sredstva ne bi razdelila v celoti.

3. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Toži iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka, s predlogom, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

4. V tožbi vztraja pri ugovoru napačne uporabe točke 6.3 Javnega razpisa, zaradi katere je bila tožeča stranka pri letnem sofinanciranju predmetne revije oškodovana za znesek v višini 2.117,90 EUR. Iz Javnega razpisa izhaja, da se višina letnega sofinanciranja izračuna na naslednji način : A x D x Ok x f, pri čemer A (52) število avtorskih pol na leto, D maksimalno sofinanciranje na avtorsko polo, v pavšalni vrednosti 400 EUR in Ok odstotek kategorije (1), niso sporni. Zmnožek 20.800,00 EUR predstavlja izračunana sredstva in ta znesek bi morala tožena stranka glede na določilo 6.3. Javnega razpisa množiti s faktorjem f. V nasprotju s tem je s faktorjem f množila znesek 12.350,00 EUR tj. zaprošena sredstva oziroma predvidene prihodke, ki jih je tožeča stranka v vlogi navedla pod točko C kot informativni podatek, ki naj se ne bi ocenjeval in zato ne bi smel imeti vpliva na odločitev o sofinanciranju. S takim izračunom je Agencija tožničino prijavo postavila v neenak položaj z drugimi. Višino sofinanciranja je dvakrat zmanjšala: namesto zmnožka po formuli (20.800,00 EUR) je upoštevala višino ocenjenih prihodkov v prijavni vlogi (12.350,00 EUR), to osnovo pa je zmanjšala z narobe izračunanim faktorjem f, saj je tudi pri izračunu faktorja upoštevala seštevek izračunanih in zaprošenih zneskov (če so bili ti nižji od izračunanih). Zaradi tega so na javnem razpisu najbolje uspele tiste prijave, pri katerih so prijavitelji (informativno) navedli nerealen znesek zaprošenih sredstev, objektivna razmerja med revijami so se na ta način podrla, dva kriterija razpisa pa sta postala nepomembna. Z izračunom zneska sofinanciranja z uporabo formule zaprošena sredstva x faktor f, je tožena stranka kršila določbe Javnega razpisa, 15. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD) in 3. ter 177. člen Pravilnika o postopkih sofinanciranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik) in brez obrazložitve odstopila tudi od svoje ustaljene prakse.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo z obsežno obrazložitvijo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. Višina sredstev sofinanciranja za posamezno publikacijo je izračunana v skladu s točko 6.3. Javnega razpisa. Komisija je po opravljenem izračunu A x D x Ok z upoštevanima omejitvama ugotovila, da skupna vsota izračunanih zneskov (1.614.481,55 EUR) presega letni znesek razpoložljivih sredstev (1.010.000,00 EUR). Zato je izračunane letne zneske sofinanciranja uskladila s faktorjem f, kar za predmetno publikacijo znaša 12.350,00 EUR x 0,625587824. Na ta način ni uporabila formule "zaprošena sredstva x f". Potrebno je namreč upoštevati celotno metodologijo izračuna sofinanciranja, ki ne vključuje le gole formule, ampak tudi razpoložljiva sredstva in omejitve iz Javnega razpisa. Po teh omejitvah višina sofinanciranja ne sme presegati 38.000,00 EUR in ne more presegati zaprošenih sredstev. Pri tistih prijavah, pri katerih je bil zaprošeni znesek višji od izračuna po formuli A x D x Ok, se je za nadaljnji izračun upošteval izračunani znesek. Pri nekaterih prijavah pa se je zaradi omejitve upoštevalo zaprošena sredstva (če so bila nižja od izračuna po formuli). Znesek 12.350,00 EUR že upošteva omejitvi. Četudi Javni razpis res ne določa, kje v izračunu se omejitvi upoštevata, pa določa definicijo izračuna faktorja f. Gre za enoten faktor za sorazmerno uskladitev izračunanih sredstev z razpisanimi sredstvi, kar pomeni, da gre za faktor, ki v primeru, če izračunana sredstva presežejo razpoložljiva sredstva javnega razpisa, optimalno razdeli vsa razpoložljiva sredstva. Način, ki ga je uporabila tožena stranka, pa je optimalen. Glede na vlogo faktorja f pri izračunu sofinanciranja je potrebno upoštevati, da se faktor f lahko določi šele takrat, ko so pri izračunu financiranja upoštevane vse omejitve, kajti zgolj na tak način se vsa sredstva javnega razpisa razdelijo v maksimalno možnem odstotku. Ob izračunu, ki ga uveljavlja tožeča stranka, vsa sredstva ne bi bila razdeljena, saj bi bil faktor f veliko nižji in bi po simulaciji bi znašal 0,473264137. Postopek izračuna je enak za vse prijave, zato ne drži, da je tožničina prijava postavljena v neenakopraven položaj z drugimi. Prav tako ne drži, da so zaprošena sredstva del ocenjevalnega postopka, ampak je podatek glede zaprošenih sredstev del izračuna sofinanciranja. Ocenjevanje se nanaša le na uvrstitev publikacij v kategorije. Osnovna razpisna kriterija z izpodbijanim izračunom ne postaneta nepomembna kot trdi tožeča stranka. Če pa bi upoštevali izračun, kot ga predlaga tožeča stranka, bi nekaterim prijaviteljem na koncu znižali sredstva po izračunu, s čimer bi ravno tako vplivali na pomembnost kriterijev obsega pol in kategorije. Od prijaviteljev se pričakuje realna ocena upravičenih stroškov, ki jih morajo v zaključnem računu tudi specificirati in namensko porabiti. Delno drugačno ravnanje kot v postopku predhodnega razpisa utemeljuje presoja, da je izpodbijani način izračuna sofinanciranja pravilnejši, saj je bolj transparenten in bolj pravičen.

6. V nadaljnjih vlogah stranki vztrajata pri dosedanjih navedbah in stališčih.

7. Tožba je utemeljena.

8. Po določbi četrtega odstavka 15. člena ZRRD in 28. člena Pravilnika se lahko ugovor zoper obvestilo o rezultatih izbora vloži samo zaradi kršitve postopka izbora ali očitne napake. Predmet ugovora ne morejo biti kriteriji, pogoji in merila za ocenjevanje prijav. O ugovoru odloči upravni odbor agencije v 30 dneh po njegovem prejemu ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločitev upravnega odbora ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Glede na opisano ureditev je tudi sodni preizkus izpodbijanega sklepa omejen na presojo pravilnosti in zakonitosti postopka izbora in na presojo očitnih napak v postopku izdaje izpodbijanega akta. Pri sodnem preizkusu se torej sodišče ne more spuščati v pogoje, kriterije in merila za ocenjevanje prijav. Lahko pa presoja, ali so bile v postopku izbora spoštovane določbe Javnega razpisa, na katere je v postopku odločanja o sofinanciranju tožena stranka v celoti vezana.

9. Relevantno dejansko stanje, ki je med strankama nesporno, je naslednje. Tožnica se je prijavila na Javni razpis zaradi sofinanciranja izdajanja njene publikacije A. Število avtorskih pol te publikacije na letnik je 52, pavšalna vrednost sofinanciranja na polo je 400,00 EUR, kategorija publikacije pa 1, kar po formuli A x D x Ok znaša 20.800,00 EUR. Nesporno je tudi, da je tožnica v prijavni vlogi pod rubriko C 11.1. ARRS (zaprošena sredstva) navedla znesek 12.350,00 EUR in da je tožena stranka znesek sofinanciranja publikacije izračunala tako, da je s faktorjem f množila znesek 12.350,00 EUR (zaprošena sredstva) in ne 20.800,00 EUR (znesek izračunan po formuli A x D x Ok). Prav tako ni sporno, da je tožena stranka faktor f izračunala tako, da je seštela vse zaprošene zneske (kadar je bil izračunani znesek sofinanciranja višji od zaprošenih sredstev) ali izračunane zneske (kadar je bil znesek zaprošenih sredstev višji od izračunanega) in s tako izračunano vsoto delila razpoložljiva sredstva. Sporna je skladnost izračuna z določbami Javnega razpisa in Pravilnika, in sicer izračun faktorja f (0,625587824) in upoštevanje zneska zaprošenih sredstev v končnem izračunu dodeljenih sredstev.

10. Prvi odstavek 177. člena Pravilnika določa, da se višina letnega sofinanciranja za posamezno publikacijo izračuna sorazmerno obsegu izdajanja znanstvene vsebine ter oceni na podlagi določb 176. člena tega Pravilnika. Natančen način izračuna najvišje možne višine sofinanciranja za posamezno znanstveno publikacijo ter največji letni obseg izdajanja znanstvene vsebine, ki jo agencija sofinancira, določa metodologija oziroma razpis. Višina sofinanciranja ne more presegati zaprošenih sredstev. Če vsota izračunanih sredstev sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev. Točka 6.3. Javnega razpisa pa določa naslednje: Višina letnega sofinanciranja = A x D x Ok x f A: št. avtorskih pol na leto D: maksimalno sofinanciranje na avtorsko polo v pavšalni vrednosti 400,00 EUR Ok : odstotek kategorije – odvisen od uvrstitve publikacije v eno izmed kategorij publikacij (glej tabelo A) f: enoten faktor za sorazmerno uskladitev izračunanih sredstev Ʃ (Ai x Oki x D) z razpisanimi sredstvi Višina sofinanciranja za posamezno publikacijo ne more presegati 38.000,00 EUR na leto. Višina sofinanciranja ne more presegati zaprošenih sredstev. V primeru, da vsota izračunanih sredstev sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev.

11. V Javnem razpisu je torej določena formula, po kateri se izračuna znesek sredstev, s katerimi se sofinancira izdajanje publikacije. Ni sporno, da se po tej formuli število avtorskih pol množi z odstotkom kategorije in zneskom sofinanciranja avtorske pole. Za faktor f pa je predpisano, da izraža razmerje med razpisanimi sredstvi in zmnožkom vseh avtorskih pol, vseh kategorij in zneska 400 EUR, torej izračunanimi sredstvi. Razpisana sredstva se torej delijo z vsoto zmnoženih treh kategorij. Tako dobljeni faktor f pa se množi z A x D x Ok. Ob tako zapisani formuli sodišče ugotavlja, da se omejitve (prva, da izračunani znesek ne presega 38.000,00 EUR in druga, da izračunani znesek ni večji od zaprošenih sredstev) lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej. Tako razlago podpira tudi struktura točke 6.3. Javnega razpisa, saj je formula določena, preden so navedene omejitve, ki jih je Agencija dolžna upoštevati pri določitvi sofinanciranega zneska. Prav tako se s faktorjem f ne morejo množiti sredstva, napisana v rubriki obrazca imenovani: zaprošena sredstva, ampak se s faktorjem f množi A x D x Ok (formula je A x D x Ok x f). Za izračun, kot ga je naredila tožena stranka, bi formula v Javnem razpisu morala glasiti: znesek letnega sofinanciranja = znesek zaprošenih sredstev x f. Pri tem bi moral biti faktor f še posebej definiran in kot upoštevna navedena vsota sredstev iz vseh prijavljenih vlog, v katero se všteva izračunana sredstev ali v prijavi zaprošena sredstva, če so ta nižja od izračunanih.

12. Po presoji sodišča je torej višina sofinanciranja v izpodbijanem sklepu ugotovljena neskladno s postopkom izračuna, ki ga določa Javni razpis. Tožena stranka s svojimi navedbami v nasprotno ne prepriča. Razlogi, s katerimi utemeljuje drugačno postopanje, so brez podlage v besedilu Javnega razpisa. Javni razpis namreč določa konkretno formulo, ki jo je pri odločanju dolžna upoštevati. Njena ocena, da je uporabljeni izračun "optimalen", ne opravičuje uporabe pravila, ki je v nasprotju z Javnim razpisom vnaprej določenimi pravili izbora. Presoja smotrnosti kriterijev ni v pristojnosti sodišča. Za to je pristojna tožena stranka, ki mora zagotoviti transparentnost izbora in enakopravnost prijaviteljev, v ta namen pa v javnem razpisu predvideti kriterije in način izračuna sredstev, ki bodo transparentnost zagotavljali. Oboje mora upoštevati že v fazi, ko formulira besedilo javnega razpisa, ki jo v postopku odločanja na njegovi podlagi v celoti zavezuje.

13. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt na podlagi prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki, da v ponovnem postopku odloči skladno s stališči te sodbe. Ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, je sodišče o tožbi odločilo na nejavni seji (59. člen ZUS-1).

14. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in prvem odstavku 3. člena Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu z ZST-1 bo sodna taksa vrnjena tožnici po uradni dolžnosti.